KAROL JAKUBOWICZ
 
Življenjska pot Karola Jakubowicza se je konec aprila zaključila in povzročila nenadomestljivo izgubo skupnosti zagovornikov odgovornosti medijev do javnosti in iskanja okvirov za takšno delovanje v sferi regulacije, samoregulacije, javnega in političnega dialoga.

Poklon Karolu Jakubowiczu sta na spletni strani Medijske preže objavili Brankica Petković in Sandra Bašić Hrvatin.

• Mednarodna konferenca o kulturi in razvoju
• Nova knjiga: Imagination Castrated
• Omizje: O odgovornosti in kaznovanju
• Svečana podelitev priznanja Živka Pregla
• Vabilo na omizje

Delavsko-punkerska univerza vabi na predavanje iz tematskega ciklusa Financializacija, ki bo v četrtek, 22. marca 2012 ob 18.00 uri v Klubu Gromka na Metelkovi.

Od začetka aktualne krize kapitalizma so bile podane številne interpretacije, ki so vsaka iz svoje perspektive poskušale zgrabiti vzroke zanjo in predlagale tudi svoje diagnoze. Med najpogostejšimi je bila teza o degeneriranem in pobesnelem finančnem sektorju, ki je, odtrgan od realne industrijske proizvodnje in gnan s pohlepom svojih protagonistov, iztiril normalno delovanje kapitalizma. V čemer se skriva predpostavka, da bi se krizi lahko izognili. Etično delovanje kapitalistov, bolj progresivna davčna politika, regulirano finančno poslovanje in predvsem vztrajanje na realnem sektorju se prikazujejo kot politike, ki bi namesto neoliberalizma lahko ponudile vzdržen razvoj kapitalizma.

V tem predavanju si bomo pogledali nasprotno pozicijo. Z vidika Marxove kritike politične ekonomije lahko teleologijo kapitala definiramo kot produkcijo profita zavoljo produkcije profita. Izhajajoč iz zakona o tendenčnem padanju profitne mere, ki ga je Marx razumel kot najpomembnejši zakon politične ekonomije, lahko zaključimo, da do krize privede normalno delovanje kapitalizma. Z različnimi ukrepi jo lahko sicer odlašamo in prestavljamo v prihodnost, a znotraj obstoječe družbene formacije se ji ne moremo izogniti. Učinkovita razrešitev krize in ponovna reanimacija profitne mere se lahko zgodita le skozi masovno razvrednotenje in uničenje obstoječih vrednosti (bankrot, brezposelnost, vojna). Izkušnja velike depresije leta 1929 nas uči, kakšno družbeno opustošenje lahko to prinese. Odpravljanje krize kapitalizma s sredstvi kapitalizma naposled pomeni, zgolj očiščenje terena za nov akumulacijski cikel in neizbežnost naslednje krize. Resnična odprava krize zato terja odpravo kapitalizma kot produkcijskega sistema.

Anej Korsika je doktorski študent na Filozofski fakulteti, Univerze v Ljubljani in član programskega odbora Delavsko Punkerske Univerze.