Sovraštvo do državljank in državljanov Slovenije in ponovna zloraba izbrisanih
Odziv na pamflet, objavljen 9. 12. 2011 na spletni strani SDS, ki spodbuja narodnostno sovraštvo do manjšinske skupine državljank in državljanov in jih poskuša izločiti iz ustavnega reda enakosti.
zadnja sprememba: 01.02.2012
Nove knjižne izdaje
Obrazi homofobije
Avtorji: Roman Kuhar, Neža Kogovšek Šalamon, Živa Humer, Simon Maljevac
Predgovor: Luca Trappolin
Posebne izdaje, 2011.
Vrata nisu baš odprta (treba da jih gurneš, pa da se otvaraju)
Avtorici: Majda Hrženjak in Vlasta Jalušič
Posebne izdaje, 2011.
Ponovna iznajdba Amerike
Uredila: Julija Magajna in Tonči Kuzmanić
Posebne izdaje, 2011.
Doing families: Gay and Lesbian Family Practices
Uredila: Roman Kuhar in Judit Takács
Politike-Symposion, 2011.
Avtorji: Roman Kuhar, Neža Kogovšek Šalamon, Živa Humer, Simon MaljevacPredgovor: Luca Trappolin
Posebne izdaje, 2011.
Vrata nisu baš odprta (treba da jih gurneš, pa da se otvaraju)
Avtorici: Majda Hrženjak in Vlasta Jalušič
Posebne izdaje, 2011.
Ponovna iznajdba Amerike
Uredila: Julija Magajna in Tonči Kuzmanić
Posebne izdaje, 2011.
Doing families: Gay and Lesbian Family Practices
Uredila: Roman Kuhar in Judit Takács
Politike-Symposion, 2011.
DISTRIBUCIJA IN NAROČILA PUBLIKACIJ MIROVNEGA INŠTITUTA
Buča knjigotrštvo d.o.o.
Kolarjeva 47
1000 Ljubljana
tel.: 01.230 65 80
fax: 01.230 65 85
e-mail: buca@siol.net
kontaktna oseba: Ana Grča
Kolarjeva 47
1000 Ljubljana
tel.: 01.230 65 80
fax: 01.230 65 85
e-mail: buca@siol.net
kontaktna oseba: Ana Grča
O inštitutu
POSLANSTVO
Mirovni inštitut - inštitut za sodobne družbene in politične študije - je neprofitni raziskovalni zavod, ki razvija interdisciplinarno raziskovalno delo na raznih področjih družboslovja in humanistike (sociologija, antropologija, politologija, filozofija, ekonomija, pravo itd.). Cilj ni le kritično izražanje o družbenem dogajanju, temveč tudi aktivno poseganje vanj, torej povezovanje akademskih raziskav in refleksije s praktičnim izobraževalnim in strateškim svetovalnim delom na različnih področjih javnih politik in javnega delovanja sploh. Zato deluje hkrati tudi kot civilnodružbena nevladna organizacija.
NASTANEK IN RAZVOJ
Mirovni inštitut je leta 1991 ustanovila skupina neodvisnih intelektualk in intelektualcev, ki so bili tudi civilnodružbeni aktivisti v postsocialističnih procesih prejšnjega desetletja v Sloveniji in Jugoslaviji. V prvih letih obstoja, v obdobju vojn na območju nekdanje Jugoslavije, se je posvečal predvsem mirovnim študijam, vprašanjem nasilja, vojne in varnosti. V naslednjih letih se je dejavnost razširila na področje sodobnih družbenih in političnih študij. Intenzivneje se je začel ukvarjati s problemom rasizma in političnih konfliktov, hkrati pa tudi s študijami spolov, kulturnimi študijami in s projekti politično socialne prakse. Strogo akademsko perspektivo je povezal s konkretno socialno in politično angažiranostjo. V tem času je nastala vrsta akcijskih raziskav in raziskovalnih projektov, ki so poleg že omenjenih tem zajemali še vprašanja političnega ekstremizma, demokratizacije in politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi, neodvisnih ženskih in feminističnih skupin v Sloveniji, pa tudi problematiko spolnih zlorab, beguncev, civilnega služenja vojaškega roka, kulturne industrije in drugo. Konec leta 2000 so se Mirovnemu inštitutu pridružili trije programi nekdanjega Zavoda za odprto družbo Slovenija: Medijski program, program Civilna družba in Program sodelovanja East East.
Z njihovim prihodom se je dejavnost inštituta dodatno razširila, raziskovalne in ostale dejavnosti pa so zdaj usmerjene tudi k vprašanjem človekovih pravic, medijev in politik Evropske unije. Še naprej se ukvarjamo z marginaliziranimi socialnimi in političnimi temami, ki ponavadi ne najdejo prostora v dejavnosti drugih institucij - v zadnjem času, na primer, problematika izbrisanih, položaj Romov, vidnost etničnih in drugih manjšin v medijskem prostoru, položaj novih nepriznanih manjšin, intimno državljanstvo, protislovja kulturnih politik, razmerja Evropske unije in Združenih držav Amerike, ustavni proces v Evropski uniji, širitev Evropske unije (Balkan, Turčija, Ukrajina), dosežki haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in druga vprašanja. Mirovni inštitut je pripravljen za sodelovanje, partnerstvo in mreženje v evropski, balkanski, mediteranski in globalni prostor, kar potrjuje tudi naša vključenost v številne mednarodne raziskovalne, civilnodružbene, izobraževalne in zagovorniške projekte in mreže.
Mirovni inštitut - inštitut za sodobne družbene in politične študije - je neprofitni raziskovalni zavod, ki razvija interdisciplinarno raziskovalno delo na raznih področjih družboslovja in humanistike (sociologija, antropologija, politologija, filozofija, ekonomija, pravo itd.). Cilj ni le kritično izražanje o družbenem dogajanju, temveč tudi aktivno poseganje vanj, torej povezovanje akademskih raziskav in refleksije s praktičnim izobraževalnim in strateškim svetovalnim delom na različnih področjih javnih politik in javnega delovanja sploh. Zato deluje hkrati tudi kot civilnodružbena nevladna organizacija.
NASTANEK IN RAZVOJ
Mirovni inštitut je leta 1991 ustanovila skupina neodvisnih intelektualk in intelektualcev, ki so bili tudi civilnodružbeni aktivisti v postsocialističnih procesih prejšnjega desetletja v Sloveniji in Jugoslaviji. V prvih letih obstoja, v obdobju vojn na območju nekdanje Jugoslavije, se je posvečal predvsem mirovnim študijam, vprašanjem nasilja, vojne in varnosti. V naslednjih letih se je dejavnost razširila na področje sodobnih družbenih in političnih študij. Intenzivneje se je začel ukvarjati s problemom rasizma in političnih konfliktov, hkrati pa tudi s študijami spolov, kulturnimi študijami in s projekti politično socialne prakse. Strogo akademsko perspektivo je povezal s konkretno socialno in politično angažiranostjo. V tem času je nastala vrsta akcijskih raziskav in raziskovalnih projektov, ki so poleg že omenjenih tem zajemali še vprašanja političnega ekstremizma, demokratizacije in politike enakih možnosti v srednji in vzhodni Evropi, neodvisnih ženskih in feminističnih skupin v Sloveniji, pa tudi problematiko spolnih zlorab, beguncev, civilnega služenja vojaškega roka, kulturne industrije in drugo. Konec leta 2000 so se Mirovnemu inštitutu pridružili trije programi nekdanjega Zavoda za odprto družbo Slovenija: Medijski program, program Civilna družba in Program sodelovanja East East.
Z njihovim prihodom se je dejavnost inštituta dodatno razširila, raziskovalne in ostale dejavnosti pa so zdaj usmerjene tudi k vprašanjem človekovih pravic, medijev in politik Evropske unije. Še naprej se ukvarjamo z marginaliziranimi socialnimi in političnimi temami, ki ponavadi ne najdejo prostora v dejavnosti drugih institucij - v zadnjem času, na primer, problematika izbrisanih, položaj Romov, vidnost etničnih in drugih manjšin v medijskem prostoru, položaj novih nepriznanih manjšin, intimno državljanstvo, protislovja kulturnih politik, razmerja Evropske unije in Združenih držav Amerike, ustavni proces v Evropski uniji, širitev Evropske unije (Balkan, Turčija, Ukrajina), dosežki haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije in druga vprašanja. Mirovni inštitut je pripravljen za sodelovanje, partnerstvo in mreženje v evropski, balkanski, mediteranski in globalni prostor, kar potrjuje tudi naša vključenost v številne mednarodne raziskovalne, civilnodružbene, izobraževalne in zagovorniške projekte in mreže.