Glavni namen je bil raziskati aktualnost in relevantnost koncepta delavskega samoupravljanja danes - v protislovnem zgodovinskem trenutku, ko je iskanje alternative kapitalističnemu načinu produkcije čedalje bolj urgentno in ko se na prostorih, kjer je kapitalistična organizacija produkcije imela najbolj uničujoče učinke, pojavljajo samoupravni eksperimenti (denimo ob finančnem zlomu v Argentini ali v deindustrializiranih conah Kitajske in Rusije), obenem pa kapital sam z uvajanjem nekaterih tehnologij organizacije produkcije, ki spominjajo na samoupravljanje, poskuša tako zbiti stroške upravljanja kot disciplinirati delovno silo - ob hkratnem kritičnem pregledu zgodovine teorij in praks samoupravljanja, posebej njegove jugoslovanske različice.