ODZIV na neresnične navedbe Zavoda za družino in kulturo življenja
Zavračamo neresnično navedbo na spletnem portalu 24kul.si, da naj bi MI, ki je od septembra 2009 iz državnega proračuna prejel 456.065,15 EUR, ta sredstva namenil izvedbi referendumske kampanje v podporo Družinskemu zakoniku.
zadnja sprememba: 18.05.2012
Re-integracija: Slovenija in Hrvaška v skupnem premišljevanju EU vrednot in nad-nacionalnih identitet
Pričetek projekta:
01.08.2010
Zaključek projekta: projekt ni končan
Vodja projekta: Lana Zdravković
Tematski sklop: Politika
Namen in cilji:
Partnerji:
EACEA Program Evropa za državljane
Zaključek projekta: projekt ni končan
Vodja projekta: Lana Zdravković
Tematski sklop: Politika
Namen in cilji:
Poglavitni namen projekta je ustvariti platformo za plodno sodelovanje med institucijami, skupinami in posamezniki, ki raziskovalno, izobraževalno in aktivistično obravnavajo tematike s področja izgradnje in ohranjanja miru, človekovih pravic in varnosti skozi refleksijo o različnih identitetnih in identifikacijskih procesih v Evropi – njihovih značilnih in spreminjajočih se elementov v kontekstu nastajanja in premišljevanja ideje nad-nacionalne identitete. Specifičen cilj projekta je sprožiti javno debato in dialog med Slovenijo in Hrvaško imajoč v mislih njihovo skupno preteklost v nekdanji državi Jugoslaviji in njihovo skupno prihodnost v EU. Slovenija in Hrvaška namreč že imajo 50 let dolgo izkušnjo življenja v skupni državi, ki je za svoj zastavek imela idejo nad-nadnacionalne skupne identitete. Tudi vrednote EU med drugim temeljijo na ideji nad-nacionalne identitete, ki je, vsaj formalno, vključena skozi nacionalno zakonodajo v konstrukcijo in razvoj obeh držav, vendar skupno EU identiteto in vrednote na kateri je le ta zasnovana, državljani obeh držav še vedno ne doživljajo kot svojo lastno. Projekt preizprašuje pomen ideje EU trans-nacionalne identitete kot zastavka nove geopolitične skupnosti obenem pa skozi raznolike aktivnosti odpra širši prostor interakcije in skupne debate o EU vrednotah in identiteti ter o zmožnosti tovrstne zastavitve, da zagotovi resnično pravičnost in enakost.
Izvedba:
- Cikel predavanj "Nadnacionalne identitete: ljudstvo, država, meje" (predavanja namenjena predvsem hrvaškim študentom potekajo januarja, februarja in marca 2011 na Centru za mirovne studije v Zagrebu, predavatelji so slovenski teoretiki, profesorji, aktivisti: Mitja Velikonja, Lev Kreft, Mojca Pajnik, Veronika Bajt, Gorazd Kovačič, Peter Klepec Kršić, Uršula Lipovec Čebron, Jelka Zorn, Mirjana Mikić Zeitoun in Lana Zdravković);
- Priprava spletne participatorne platforme projekta;
- Študijsko potovanje študentov iz Hrvaške v Slovenijo in obisk pomembnih EU in drugih vladnih in nevladnih institucij v Sloveniji se je zgodilo med 13. in 16. aprilom, obiskali smo: Fakulteto za družbene vede in Anti-Fa skupino, Slovensko filantropijo, Tovarno Rog ter predstavnike Nevidnih delavcev sveta, Socialnega centra Rog in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, predstavništvo Evropske Komisije v Sloveniji, Metelkovo mesto in Anarho info-shop ter z Levom Kreftom hodili po poteh ljubljanskih kulturnih spomenikov (vključujoč ogled fresk v Slovenskem Državnem zboru), ki so zgodovinsko izoblikovali slovensko identiteto.
FOTO GALERIJA
- Izdaja zbornika tekstov Imagi_nacija in video-filma 'Iskali smo delavce, dobili smo ljudi';
- Organizacija dveh javnih tribun na obmejnem področju Slovenije in Hrvaške.
Javni tribuni Živeti ob meji / Živeti uz granice / Vivere al confine sta se zgodili 10. junija v POU Buje v Bujah, Hrvaška, in 11. junija MKSMC v Kopru, Slovenija, v sodelovanju z MIRamiDA centrom iz Grožnjana in Društvom prijateljev zmernega napredka iz Kopra. Uvodne besede na tribuni v Bujah so podali: Gordan Bosanac, Lorella Limoncin-Toth, Marko Brecelj in David Isakoski v Kopru pa: Gordan Bosanac, Damir De Simone, Marko Brecelj in Leander Cunja. Moderator tribun je bil Goran Božićević, programski vodja MIRamiDA centra v Grožnjanu.
Nedavni ti. „hrvaško-slovenski spopad“ glede meje je primer kako lokalno vprašanje sožitja prebivalcev in prebivalk na določenem področju lahko povzdigne na nacionalno raven in predstavi kot meddržavni spopad. Vprašanja meja so še vedno v domeni »nacionalnih politik« in ob kreiranju le teh se malo pozornosti nameni poskusu lokalnega reševanja problemov. Zastavlja se vprašanje, ali bi se mejni spori lahko rešili na lokalnem nivoju, z dogovorom glede konkretnih problemov s katerimi se srečujejo prebivalci in prebivalke področja, kjer obstajajo odprta vprašanja. Z javnima tribunama v Kopru in Bujah smo želeli sprožiti debato s prebivalci in prebivalkami severozahodne Istre in s predstavniki ter predstavnicami lokalne oblasti, o tem kako delati na transformaciji in reševanju (lokalnih) spopadov brez manipulacij le teh s strani »nacionalnih instanc«.
- Priprava spletne participatorne platforme projekta;
- Študijsko potovanje študentov iz Hrvaške v Slovenijo in obisk pomembnih EU in drugih vladnih in nevladnih institucij v Sloveniji se je zgodilo med 13. in 16. aprilom, obiskali smo: Fakulteto za družbene vede in Anti-Fa skupino, Slovensko filantropijo, Tovarno Rog ter predstavnike Nevidnih delavcev sveta, Socialnega centra Rog in Civilne iniciative izbrisanih aktivistov, predstavništvo Evropske Komisije v Sloveniji, Metelkovo mesto in Anarho info-shop ter z Levom Kreftom hodili po poteh ljubljanskih kulturnih spomenikov (vključujoč ogled fresk v Slovenskem Državnem zboru), ki so zgodovinsko izoblikovali slovensko identiteto.
FOTO GALERIJA
- Izdaja zbornika tekstov Imagi_nacija in video-filma 'Iskali smo delavce, dobili smo ljudi';
- Organizacija dveh javnih tribun na obmejnem področju Slovenije in Hrvaške.
Javni tribuni Živeti ob meji / Živeti uz granice / Vivere al confine sta se zgodili 10. junija v POU Buje v Bujah, Hrvaška, in 11. junija MKSMC v Kopru, Slovenija, v sodelovanju z MIRamiDA centrom iz Grožnjana in Društvom prijateljev zmernega napredka iz Kopra. Uvodne besede na tribuni v Bujah so podali: Gordan Bosanac, Lorella Limoncin-Toth, Marko Brecelj in David Isakoski v Kopru pa: Gordan Bosanac, Damir De Simone, Marko Brecelj in Leander Cunja. Moderator tribun je bil Goran Božićević, programski vodja MIRamiDA centra v Grožnjanu.
Nedavni ti. „hrvaško-slovenski spopad“ glede meje je primer kako lokalno vprašanje sožitja prebivalcev in prebivalk na določenem področju lahko povzdigne na nacionalno raven in predstavi kot meddržavni spopad. Vprašanja meja so še vedno v domeni »nacionalnih politik« in ob kreiranju le teh se malo pozornosti nameni poskusu lokalnega reševanja problemov. Zastavlja se vprašanje, ali bi se mejni spori lahko rešili na lokalnem nivoju, z dogovorom glede konkretnih problemov s katerimi se srečujejo prebivalci in prebivalke področja, kjer obstajajo odprta vprašanja. Z javnima tribunama v Kopru in Bujah smo želeli sprožiti debato s prebivalci in prebivalkami severozahodne Istre in s predstavniki ter predstavnicami lokalne oblasti, o tem kako delati na transformaciji in reševanju (lokalnih) spopadov brez manipulacij le teh s strani »nacionalnih instanc«.
Na tribunah smo se pogovarjali o življenju na in ob meji. Kateri so konkretni problemi ki jih lokalnemu prebivalstvu ustvarja obstoj državne meje in kakšne so možnosti da se ti problemi razrešijo z dogovorom med lokalnim prebivalstvom? Zakaj problemi sploh nastajajo? Kako se bodo problemi reševali z vstopom Hrvaške v EU? Ali obstajajo mehanizmi – od zasebnih odnosov do političnih kanalov na lokalnem nivoju, s katerimi se problemi lahko razrešijo? Kako lahko neovirano uporabljajo za vsakodnevno življenje potrebne dobrine (bolnišnice, trgovine, kulturne vsebine, javni prevoz in pod.) ljudje, ki so »na drugi strani meje«?
FOTO GALERIJA
FOTO GALERIJA
Centar za mirovne studije, Zagreb, Hrvaška (vodja projekta)
Financerji:
EACEA Program Evropa za državljane