space-desk-business-notes1
Direktiva o pravicah žrtev kaznivih dejanj je bila sprejeta 25. oktobra 2012, države članice pa so morale direktivo prenesti v domačo zakonodajo do 16. novembra 2015. V tem trenutku Slovenija Direktive še ni prenesla v celoti, vendar pa pomembno spreminja vlogo žrtve v kazenskem postopku in ji v primerjavi s trenutno veljavno zakonodajo podeljuje pomembne nove pravice. Ključnim akterjem kot so sodišča, tožilci, odvetniki, službe za podporo žrtvam, Direktiva predpisuje številne dolžnosti.

Direktiva o pravicah žrtev določa vrsto zavezujočih pravic žrtev kaznivih dejanj in jasnih obveznosti držav članic EU glede zagotavljanja teh pravic v praksi (IP/12/1066). Pravila veljajo za vse ljudi, ki postanejo žrtve kaznivih dejanj v EU, ne glede na njihovo državljanstvo. Veljajo tudi v primeru, ko kazenski postopki potekajo v EU.

Cilj novih pravil je, da se vse žrtve kaznivih dejanj ter njihovi družinski člani priznavajo in obravnavajo na spoštljiv in nediskriminatoren način na podlagi individualnega pristopa, prilagojenega potrebam žrtve.

DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO, 1. del

https://www.youtube.com/watch?v=FRboOmfE3do&t=5s

DRUŠTVO ZA NENASILNO KOMUNIKACIJO, 2. del

https://www.youtube.com/watch?v=iPSHvtqvzWU&t=159s

Ključne pravice so:

  • Pravice družinskih članov žrtev
  • Pravica razumeti in biti razumljen
  • Pravica do obveščenosti
  • Pravica do podpore
  • Pravica do udeležbe v kazenskem postopku
  • Pravice do zaščite

Poročilo

V policijskem pridržanju 2 – Empirična študija pravic osumljencev v predkazenskem postopku devetih državah EU

Projektna spletna stran je nastala s finančno podporo Evropske komisije. Za vsebino na spletni strani je odgovoren Mirovni inštitut in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Evropske komisije.