Problem gospodinjskega dela

Očetje in delodajalci v akciji: Enakopravno vključevanje očetov v družinsko življenje in skrb za otroke

Problem gospodinjskega dela

Raziskave v Sloveniji kažejo, da se v zadnjih desetletjih očetje vedno bolj vključujejo v skrb za otroke (Boh 1966; Ule 1976; Boh in Černigoj-Sadar 1980; Humer 2009). Nekateri raziskovalci in raziskovalke menijo, da so premiki tako veliki, da lahko govorimo o »novem očetovstvu«. Očetje danes pogosto sodelujejo pri aktivnostih v času nosečnosti in pri porodu ter dejavno negujejo in vzgajajo otroke. Hkrati pa raziskave ugotavljajo, da tudi »novi očetje« gospodinjskega dela večinoma ne zaznavajo kot del očetovskih praks, četudi sta skrb za otroke in gospodinjsko delo pogosto povezana in potekata istočasno (Brandth in Kvande 1998; Humer 2009).

Študija, ki je zajela 14 evropskih držav (Aliaga 2006) je pokazala, da so moški v Sloveniji po količini časa, ki ga namenijo delu doma (podobno kot ženske) v evropskem vrhu, vendar je obenem tudi razlika med spoloma med najvišjimi v Evropi. Moški za delo doma porabijo 2 uri in 18 minut manj časa dnevno, kot ženske in imajo 43 minut več prostega časa na dan.

Literatura

  • Aliaga, Christel. 2006. How is the Time of Women and Men Distributed in Europe? Statistics in Focus. 4/2006. Luxembourg: Eurostat.
  • Boh, Katja in Černigoj Sadar, Nevenka. 1980. Spreminjanje življenjskih vzorcev v družini. Raziskovalno poročilo. Ljubljana: RSS.
  • Boh, Katja. 1966. Časovni budžeti: Kako zaposlena žena troši prosti čas. Ljubljana: Inštitut za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani.
  • Brandth, Berit in Elin Kvande. 1998. Masculinity and childcare: the reconstruction of fathering. The Sociological Review 46: 293–313.
  • Humer, Živa. 2009. Etika skrbi, spol in družina: procesi relokacije skrbi med zasebno in javno sfero. Doktorska disertacija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
  • Ule, Mirjana. 1979. Nekaj empiričnih podatkov o vlogi ženske in družine v samoupravni družbi. Poročilo II. Faze raziskave Družbenopolitična aktivnost žensk na Slovenskem. Ljubljana: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij.

Kontakt

Živa Humer, vodja projekta
ziva.humer@mirovni-institut.si
Tel. 01 234 77 20

Spremljajte nas

Koordinator projekta

Mirovni inštitut
Inštitut za sodobne družbene in politične študije
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 234 77 20
Fax: +386 1 234 77 22
E-pošta: info@mirovni-institut.si

Projektna spletna stran je nastala s finančno podporo Programa Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino na spletni strani je odgovoren Mirovni inštitut in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Programa Norveškega finančnega mehanizma.