Med ukrepi, ki naj bi omogočali lažje usklajevanje poklicnega in družinskega življenja se najpogosteje navajajo fleksibilne oblike zaposlitve in dela: delo za skrajšani delovni čas, delo od doma, drseči delovniki itd. A kot ugotavljata Kanjuo Mrčela in Černigoj Sadar (2014) so v Sloveniji te oblike dela ponujene in uporabljene predvsem, ko to ustreza delodajalcu oz. delodajalki, medtem ko za zaposlene predstavljajo izhod v sili in jim ne zagotavljajo niti večje varnosti, niti avtonomije. Raziskave kažejo, da tudi ne povečajo nujno deleža časa namenjenega družini in povečujejo spolne vrzeli, saj npr. za krajši delovni čas delajo v večji meri ženske, kot moški. Možnosti usklajevanja dela in družine so zato zelo odvisne od kakovosti zaposlitve ter pričakovanj in zahtev delodajalcev in delodajalk.