Izbrisani - Informacije in dokumenti

Pomoč izbrisanim prebivalcem pri urejanju njihovega statusa in osveščanju javnosti o izbrisu in stanju poprave krivic.

Menu

4.6.1992

Depeša 4.6.1992 (608kB)

Ta dopis je eden ključnih dokumentov za razumevanje izbrisa, vloge takratnega ministra za notranje zadeve in vprašanja, ali se je vlada zavedala početja ministra in ministrstva.

Minister za notranje zadeve, Igor Bavčar, je na Vlado RS namreč naslovil pismo o odprtih vprašanjih o izvajanju Zakona o tujcih. Takoj na začetku je poudaril, da so državljani drugih republik bivše SFRJ imeli možnost urediti svoj status na podlagi lastne svobodne odločitve. Po ocenah MNZ pa obstaja 40.000 oseb, ki so »po sili zakona oziroma na podlagi negativne odločbe o državljanstvu« postali tujci in si urejajo svoj status prebivanja v RS. Iz pisma izhaja, da je MNZ do 1.6.1992 prejelo 800 vlog za stalno prebivanje, veliko večji »problem« pa je predstavljalo dovoljenje za začasno prebivanje, saj je samo Mestni sekretariat za notranje zadeve mesta Ljubljana do tega datuma izdal preko 5000 dovoljenj za začasno prebivanje.

Nato je kot poseben problem omenil problem dveh pravnih stališč, ki sta se izoblikovala v zvezi z reševanjem prošenj za stalno prebivanje. Po prvem stališču bi bilo ljudem, ki so pred osamosvojitvijo stalno prebivali v Sloveniji, treba priznati pridobljene pravice in ohraniti njihov pravni status stalnih prebivalcev, po drugem stališču pa bi bilo treba striktno uveljaviti pogoj iz Zakona o tujcih, po katerem je bilo za dovoljenje za stalno prebivanje treba izpolnjevati pogoj treh let prebivanja na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Vlado je pri tem opozoril tudi, da če se bo zavzela za prvo stališče, jim bo moral zagotavljati tudi eksistenčne pravice, kot je socialna pomoč. Minister nato vlado opozori, da imajo ti ljudje v Sloveniji sicer družine in so nanjo eksistenčno vezani, kar pa ga očitno ne prepriča, saj Vladi na koncu predlaga, da upošteva drugo pravno stališče in »odmisli pridobljene pravice«.

Iz dopisa torej izhaja, da so se nekateri na ministrstvu zavedali posledic, ki jih bo izbris kot odvzem statusa imel na svoje žrtve, da so vlogo pri odločanju igrali tudi ekonomski razlogi (socialna pomoč!), da se je vlada zavedala izbrisa in je bila z njim seznanjena ter da so predstavniki oblasti zavestno odmislili pridobljene pravice posameznikov, ki so do tedaj živeli na ozemlju Slovenije kot polnopravni državljani.