Politični in medijski populizem

"Begunska kriza" v Sloveniji in Avstriji

en_button

Odzivi na migracije, na begunce in begunke, ki so bežali in še vedno bežijo v evropske države po balkanski poti iz vojnih in ekonomsko opustošenih območij predvsem na Bližnjem vzhodu, kažejo na porast »izključevalnega populizma« po vsej Evropi, vključno s Slovenijo in Avstrijo, ko so ljudje na begu portretirani kot nevarni, kulturno deviantni in kot grožnja nacionalni varnosti in ideji države blaginje.
Vse novice

POP-MED_normaliziranje-desnice_konferenca2Normaliziranje ekstremne desnice (4.7.2019)

“Od najbolj očitnega primera Trumpa v ZDA, volilnega uspeha desničarskih populističnih strank v Evropi, Braziliji in Indiji, se kaže trend reifikacije ‚homogenega ljudstva‘, kar – v besedah in dejanjih – spodkopava demokratična načela enakosti in človekovih pravic….”

Preberi več

 

 


 

Populizem na presečišču politike in medijevPopulizem na presečišču politike in medijev (20.6.2019)

Kako razumeti populizem v sodobni strankarski demokraciji, kako se odraža na presečišču političnega in medijskega polja, kakšne so podobnosti in razlike v manifestacijah populizma v Sloveniji in Avstriji na primeru migracij in migracijskih politik?

Preberi več

 

 

 


 

Words_as_a_battlefield_day1-205O dimenzijah populizma v Mariboru (17.5.2019)

Raziskovalci in raziskovalke mednarodnega projekta Politični in medijski populizem: “begunska kriza” v Sloveniji in Avstriji na Filozofski fakulteti v Mariboru predstavili svoje analize.

Preberi več

 

 

 


 

foto populizem zagreb 1Razprava o populizmu in prihajajočih volitvah v evropski parlament (17.4.2019)

V zagrebškem Kinu Europa je ob prihajajočih volitvah v evropski parlament 15. aprila potekala razprava o populizmu, ki so se je udeležili Mojca Pajnik z MI, Berto Šalaj z Univerze v Zagrebu in Anna Krasteva z New Bulgarian University. Pogovor je povezoval Dražen Hoffmann iz Gong-a.

Preberi več

 

 

 


 

foto meeting1Prvi sestanek raziskovalk in raziskovalcev projekta (5.1.2019)

Opredelili smo osnovne koncepte in operacionalizirali načrt triletne raziskave.

Preberi več

 

 


 

O projektu

V raziskavi preučujemo povezave med političnimi strankami, mediji in populizmom na primeru t. i. »begunske krize« (od 2015-2016 do danes) v dveh državah na osrednjem in severnem koncu balkanske poti, tj. Sloveniji in Avstriji.

Konceptualno in zgodovinsko ozadje raziskave je erozija »strankarske demokracije« in pojav »populistične demokracije«, ki jo zaznamuje zaton klasičnega političnega vodenja, porast »infotainmenta« in naraščanje populističnih ekstremističnih političnih sil, ki so uperjene proti različnim »drugim«.

Raziskovalni projekt predlaga izvirno preučevanje »politično medijskega populizma«, kar utemeljuje na predhodnih raziskavah partnerjev pri projektu o medijskem in internetnem populizmu (Pajnik in Sauer, 2017). Raziskava vključuje analizo: a) trendov v politiki in pravu in oblikovanje politik, b) trendov v medijih in novinarstvu, in c) mnenja javnosti o migracijah v primerjalni perspektivi. V analizi se osredotočamo na populistične produkcije »politike strahu« in obravnavamo afektivnost in čustvovanje ljudi oziroma ugotavljamo, kako se pretvarja strah pred socialno in ekonomsko recesijo v jezo in sovraštvo proti migrantom. Osrednjega pomena za analizo je dinamična povezava med političnimi strategijami in reprezentacijami ter praksami medijev, t. i. »medijsko-politični paralelizem«, tudi za ugotavljanje, kako se diskurzi v pravnem, političnem in novinarskem polju odražajo v javnem mnenju.

Raziskava prispeva k razvoju znanosti z oblikovanjem inovativnega pristopa k raziskavam populizma in »izključevalnega populizma«, ki združuje naslednje pristope: a) interdisciplinarnost b) občutljivost za razlike, c) spremljanje politik in okvirjanje ter d) primerjalni epistemološki pristop, skupaj s pristopom mešanih metod. Z novim teoretičnim in empiričnim znanjem se pričakuje, da bodo rezultati vplivali na raziskave na področju politologije in komunikologije, zlasti študije populizma, rasizma, medijev in politike, čustev in politike, pa tudi bolj splošno, na študije demokracije in demokratičnih procesov.

Projektna skupina

Mirovni inštitut

Mojca Pajnik, vodja projekta

mojca pajnik

EMANUELA FABIJAN

emanuela fabijan

Mojca Frelih

Portretna fotografija: Mojca Frelih

Marko Ribać

Marko Ribać

Neža Kogovšek Šalamon

Neža Kogovšek Šalamon

Iztok Šori

Iztok-Sori-370x278

Universität Wien

Birgit Sauer, vodja raziskovalne skupine

Birgit Sauer

Otto Penz

Otto Penz

Daniel Thiele

Daniel Thiele

Financerji

Koordinator projekta

Mirovni inštitut
Inštitut za sodobne družbene in politične študije
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 234 77 20
Fax: +386 1 234 77 22
E-pošta: info@mirovni-institut.si

Projektna spletna stran je nastala s finančno podporo Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS. Za vsebino na spletni strani je odgovoren Mirovni inštitut in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS in FWF Der Wissenschaftsfonds.