Novice

Posvet Skrbna podjetja – Izzivi v delovnem okolju

Posvet Skrbna podjetja – Izzivi v delovnem okolju

V četrtek, 12. septembra 2019 je v Hiši Evropske Unije v Ljubljani v organizaciji Združenja delodajalcev Slovenije, Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Mirovnega inštituta potekal posvet »Skrbna podjetja – izzivi v delovnem okolju«. Na posvetu so govorci in govorke razpravljali o pomenu podpornega delovnega okolja pri usklajevanju dela in skrbstvenih odgovornosti za zaposlene ženske in moške, podjetja in celotno družbo.

Dr. Živa Humer iz Mirovnega inštituta, Lidija Jerkič, predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije in Jože Smole, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije, so izpostavili pomen sodelovanja med zaposlenimi, delodajalci in sindikati pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih. Vse večje vključevanje očetov v skrb za otroke ter staranje družbe razširjata razumevanje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja, ki postajala vse bolj pomembno za vse. Vloga države in javnih politik je pri tem ključna, prav tako vloga delodajalcev. Pozitivni učinki usklajevanja se kažejo v zmanjšanju stresa na delovnem mestu, zmanjšanju izčrpanosti in izgorelosti, manj je bolniških odsotnosti z dela, zmanjša se fluktuacija, poveča se zadovoljstvo in predanost zaposlenih ter poveča ugled podjetja pri poslovnih partnerjih in širše v družbi. Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je tako zmagovalna (“win – win”) situacija za zaposlene in podjetja/delovne organizacije.

O izkušnji delitve starševskega dopusta z ženo, je govoril Rok Praprotnik, oče štirih otrok, nekdanji novinar in namestnik predsednika Komisije za preprečevanje korupcije, danes pa direktor skladnosti poslovanja v NLB. Odločitev, da si z ženo delita starševski dopust in izkušnja skrbi za nego in vzgojo otrok od njihovega rojstva naprej, se je po njegovem mnenju izkazala za eno najboljših življenjskih odločitev.

Na okrogli mizi so izpostavili dobre prakse podjetij in organizacij v Sloveniji ter sindikatov pri spodbujanju in podpori moškim v njihovih skrbstvenih odgovornostih (pri skrbi za otroke in za starejše). Matej Feguš iz podjetja Donar d.o.o. je predstavil pozitivne izkušnje z uvedbo 6-urnega delovnika za polno plačilo, kar omogoča tudi izboljšanje zasebnega življenja zaposlenih. Gregor Novak iz vodstva Policije je predstavil organizacijo dela in izzivov zaposlenih z atipičnim delovnim časom na področju usklajevanja. Mateja Gerečnik iz Sindikata Kovinske in Elektroindustrije Slovenije je predstavila kolektivno pogodbo in navedla težave, ki se kažejo v praksi, zlasti nepoznavanja pravic zaposlenih. Aleš Kranjc Kušlan iz Ekvilib Inštituta pa je v refleksiji skoraj petnajstletnega obdobja obstoja Certifikata družini prijazno podjetje, izpostavil pozitivne spremembe tako na ravni podjetij in organizacijske kulture kot tudi na zakonodajni ravni, saj so nekateri ukrepi usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja iz omenjenega certifikata postali že del zakonodaje. Mag. Mojca Frelih iz Mirovnega inštituta pa je povzela vsebino okrogle mize s poudarkom na celostnem pristopu in obravnavi zaposlenih ljudi in pomenu delovanja na vseh treh ravneh: mikro (individualno okolje), mezo (podjetje/organizacija) in makro (politika in država). Hkrati je izpostavila pomen sodelovanja in povezovanja ljudi iz različnih sektorjev in na številne načine, saj bo tako močnejši prispevek k spreminjanju delovne kulture in h kvaliteti življenja celote družbe v Sloveniji.

Posvet je del evropskega projekta »Podporno delovno okolje za moške pri usklajevanju dela in skrbstvenih odgovornosti – MiC«.

DODATNE INFORMACIJE: dr. Živa Humer; e-mail: ziva.humer@mirovni-institut.si

__________________________________________________________________________________

O MIC projektu:

Cilj evropskega projekta MiC je izboljšanje organizacijskih pogojev za moške pri usklajevanju zasebnih in poklicnih obveznosti. Organizacijske kulture omogočajo usklajevanje poklicnih in zasebnih obveznosti, vendar se pogosto zgodi, da v podjetjih in delovnih organizacijah prav to področje ter skrbstvene odgovornosti moških ostanejo spregledane. Ženske in moški potrebujejo čas za skrb zase in za druge (npr. bolni družinski člani_ce, otroci, prijatelji_ce). S podpornimi ukrepi v javnem in zasebnem sektorju lahko presežemo spolne delitve usklajevanja poklicnih in zasebnih obveznosti ter prepoznamo skrbstvene odgovornosti vseh. Več informacij je dostopnih na: https://www.men-in-care.eu/ ali http://www.mirovni-institut.si/projekti/podporno-delovno-okolje-za-moske-pri-usklajevanju-dela-in-skrbstvenih-odgovornosti-mic/