Novice

Predlog nevladnih organizacij glede priprave Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij

Predlog nevladnih organizacij glede priprave Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij

Nevladne organizacije, vključene v pripravo predlogov za Strategijo Vlade Republike Slovenije na področju migracij, predlagamo podaljšanje roka za pripravo le-te, prav tako pa predlagamo prenos pristojnosti za dokončno pripravo strategije z Ministrstva za notranje zadeve na Kabinet predsednika Vlade RS. Četudi pozdravljamo namero Vlade RS, da pripravi celovito strategijo na področju migracij, hkrati menimo, da pri dosedanjem procesu priprave strategije dejansko še ni prišlo do prečnega naslavljanja relevantnih tem, ki se nanašajo na različne vidike migracij. Menimo, da mora biti strategija na področju migracij zazrta v prihodnost, da mora temeljiti na statističnih podatkih in trendih priseljevanja in odseljevanja, na potrebah gospodarstva in potrebah, vezanih na demografske trende ter zavezah Slovenije glede varovanja človekovih pravic migrantov.

Kabinet predsednika vlade Republike Slovenije
Marjan Šarec, predsednik vlade
Gregorčičeva 20, 25
1000 Ljubljana
Gp.kpv@gov.si

Ljubljana, 3. junij 2019

Zadeva: Predlog nevladnih organizacij glede priprave Strategije Vlade Republike Slovenije na področju migracij

Spoštovani!

Nevladne organizacije, vključene v pripravo predlogov za Strategijo Vlade Republike Slovenije (RS) na področju migracij (v nadaljevanju: strategije), po poglobljenem posvetovanju glede priložnosti in vsebinskih izzivov na področju migracijskih tokov v Sloveniji, predlagamo podaljšanje roka za pripravo le-te, prav tako pa predlagamo prenos pristojnosti za dokončno pripravo strategije na Kabinet predsednika Vlade RS. Četudi pozdravljamo namero Vlade RS, da pripravi celovito strategijo na področju migracij, hkrati menimo, da pri dosedanjem procesu priprave strategije dejansko še ni prišlo do prečnega naslavljanja relevantnih tem, ki se nanašajo na različne vidike migracij, niti ni prišlo do sinergijskih učinkov sodelovanja različnih resorjev. Menimo, da je trenutno besedilo strategije, s katerim smo seznanjeni, še vedno bolj zbir ukrepov posameznih resorjev, po večini tistih, ki se v praksi že izvajajo, in manj dejanska, v prihodnost zazrta strategija migracij, temelječa na statističnih podatkih in trendih priseljevanja in odseljevanja na eni strani ter na potrebah, vezanih na demografske trende, potrebah gospodarstva ter zavezah Slovenije glede varovanja človekovih pravic migrantov na drugi.

V stališčih, ki smo jih medresorski delovni skupini za pripravo strategije na področju migracij (v nadaljevanju: delovni skupini) poslali 26. aprila, smo med drugim predlagali, da v strategiji poudarite pozitivne vidike migracij, večkulturno realnost sodobne družbe, države ter pomen medkulturnega dialoga in integracije v družbo kot kompleksnega, dinamičnega, dvostranskega, večplastnega ter dolgotrajnega procesa, hkrati pa, da se izogibate različnim konstruktom zlorab, bodisi zlorab pri izdaji dovoljenj za prebivanje ali pa zlorab instituta mednarodne zaščite. Iz strukture predloga strategije je razvidno, da je nesorazmerno velik del le-te namenjen tematikam z izrazito negativno konotacijo, temu sta namenjena kar dva stebra strategije (Steber III: Nezakonite migracije in vračanje in Steber IV: Varnostna komponenta). Glede na to, da velika večina migracij v Sloveniji poteka na regularni način in da je delež neregularnih migracij bistveno nižji, menimo, da je pretirano poudarjanje slednjih v strategiji nepotrebno in bi bilo smiselno glede na stanje migracij v Sloveniji različna področja upravljanja migracij ustrezno uravnotežiti. Strategija mora kot dolgoročni čezsektorski dokument izhajati iz stanja migracij v državi, trendov in projekcij različnih interdisciplinarnih kazalnikov, na podlagi teh pa oblikovati dolgoročno perspektivo ciljev in aktivnosti upravljanja z migracijami.

Glede na kompleksnost sodobnih migracij menimo, da lahko učinkovita strategija migracij nastane samo kot posledica širokega vključevanja različnih akterjev, poleg različnih vladnih resorjev tudi civilne družbe, raziskovalcev in drugih. Ob tem bi želeli izraziti nestrinjanje z načinom dosedanjega vključevanja nevladnih organizacij. Čeprav smo delovni skupini 26. aprila poslali obsežno stališče do strategije, do sedaj še nismo prejeli odziva na naša stališče. Glede na obsežnost strategije in predviden dogodek, namenjen javni razpravi, ki naj bi potekal drugi teden v juniju, bomo tako nevladne organizacije imele bistveno premalo časa, da strategijo preučimo in podamo nadaljnje predloge glede priprave le-te.

Menimo, da trenutno pripravljeno gradivo lahko predstavlja osnovo za dokončno pripravo celovite strategije migracij, za kar pa si je smiselno vzeti več časa ter upoštevati dejansko stanje na področju migracij v Sloveniji in konstruktivne predloge različnih akterjev, ki na tem področju delujemo. Vlada RS se je v Strategiji razvoja Slovenije do leta 2030, ki jo je sprejela decembra 2017, opredelila, da bo stremela k državi »kakovostnega življenja za vse«. Oblikovanje nove vladne strategije na področju migracij je tako odlična priložnost za poglobljena in obsežna večdeležniška posvetovanja na več ravneh o stanju migracij in izzivih ter priložnostih na tem področju, da bo tudi upravljanje migracij v okviru nove strategije sledilo krovnemu cilju Strategije razvoja Slovenije do leta 2030.

S spoštovanjem,

Društvo Amnesty International Slovenije,
Društvo UP Jesenice,
Društvo za človekove pravice in človeku prijazne dejavnosti Humanitas,
Društvo za razvoj in povezovanje družbenih ved in kultur ODNOS,
Društvo za Združene narode za Slovenijo,
Forum za enakopraven razvoj – FER,
Jezuitsko združenje za begunce Slovenije,
Mirovni inštitut,
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC,
PROJA, zavod za uresničevanje dobrih idej,
Rdeči križ Slovenije,
SLOGA – Platforma NVO za razvoj, globalno učenje in humanitarno pomoč,
Slovenska filantropija,
Slovenska fundacija za UNICEF,
Slovenska karitas,
Zavod Global,
Zavod Krog,
Zavod Povod,
Zavod Tri,
Zavod Voluntariat.

V vednost:
Mag. Sandi Čurin, državni sekretar, Ministrstvo za notranje zadeve