Krimigracije med človekovimi pravicami in nadzorom

Izhodišče projekta so vse bolj varovane, nadzorovane in militarizirane meje. Migracijske politike EU vse bolj temeljijo na izključevanju in zanikanja pravic in vse manj na enakosti kot osnovnem pravnemu in etičnem načelu. Migracijsko pravo z namenom nadzora migrantov vse bolj prevzema elemente kazenskega prava (kriminalizacija migracij ali krimigracije – crimmigration), kar ima ogrožajoče posledice za temeljne pravice migrantov. Zavedanje o tem sproža aspiracije po drugačnih, vključevalnih EU migracijskih politikah, ki bi zasledovale spoštovanje človekovega dostojanstva in temeljnih pravic vseh migrantov.

Projekt naslavlja problem kriminalizacije migracij, ki se kaže v krepitvi institucij za nadzor meja (npr. mejnih policij in Frontexa, ki upravlja v velikimi IT sistemi nadzora), policizaciji, militarizaciji in eksternalizaciji mejnega nadzora, omejevanju gibanja “nedokumentiranih” migrantov v centrih za pridržanje, pomanjkanju alternativ omejevanju gibanja, protiteroristični zakonodaji, kaznovanju za neregularen prestop meja in nesorazmerni zastopanosti migrantov v zaporih. Kar je še posebej problematično, je to, da migracijsko pravo prevzema vse več kaznovalnih značilnosti kazenskega, ne prevzema pa njegovih postopkovnih garancij. Migranti so zato kot Agambenovi homines sacri, ljudje brez Arendtovske “pravice imeti pravice”. Problematika krimigracij ter ustvarjanje “odvečnih ljudi” kaže na to, da se pravo lahko uporablja v nasprotju z njegovim temeljnim smislom, da gre morda za zanikanje prava (pravic/e) ali celo za procese inverzije prava, ki so značilnost vzpostavljanja totalitarnih režimov. Kakšne posledice ima to ne samo za enakost in pravice, ampak za celoto principov in praks medčloveških odnosov ter za naravo političnih sistemov EU?

Z namenom preučitve problema z različnih vidikov je projekt organiziran v šest vsebinskih delovnih sklopov. Prva dva sklopa se osredotočata na teoretsko konceptualizacijo krimigracij prek analize njihovega vpliva na načelo enakosti (DS1) in analize vpliva velikih nadzornih IT sistemov in njihovega kaznovalnega učinka na temeljne pravice migrantov (DS2). Ob opisanem uokvirjenju teme bo potekala analiza krimigracij na treh geografskih področjih (DS3 Zahodni Balkan, DS4 Bližnji Vzhod in DS5 Slovenija) in na vsebinskem podpodročju migrantov v kazenskih sistemih (DS6). Vsebinskim delovnim sklopom sta dodana še skupna sklopa vodenja in koordinacije projekta (DS0) ter diseminacije (DS7). Metodologija raziskave bo zasnovana na način, ki bo omogočil intersekcijski pristop k pravu prek vključevanja filozofskih, politoloških in socioloških konceptov, hkrati pa bo zagotavljala prepletanje raziskovalnih rezultatov iz posameznih delovnih sklopov z namenom celovitejše artikulacije in razumevanja teme.

Cilji raziskave: Splošni cilj raziskave je generiranje novih znanj in novih rešitev, temelječih na znanosti.

Specifični cilji raziskave so:

  • Poglobiti razumevanje procesov kriminalizacije in širjenja kaznovalne države pred vstopom v EU, ob vstopu v EU in po vstopu v EU;
  • Izboljšati razumevanje upravljanja meja, eksternalizacije mejnega nadzora, vloge Frontexa;
  • Preučiti stanje krimigracij z vidika teorij enakosti, rasizma in ksenofobije;
  • Okrepiti vpogled v ozadja migracijskih politik in kriminalizacije prek nadaljevanja misli G. W. F. Hegla, Hannah Arendt in Giorgia Agambena (doktrina “pravice imeti pravice”);
  • Artikulirati prednosti, pomanjkljivosti in nadaljnje izzive za pravno ureditev EU na področju tehtanja med temeljnimi pravicami in potrebo po nadzoru;
  • Oblikovati nove teoretične koncepte na področju krimigracij;
  • Prek objavljanja raziskovalnih rezultatov v Sloveniji približati vprašanje razmerja med nadzorom in temeljnimi pravicami slovenski znanstveni sferi; in
  • Prek objavljanja raziskovalnih rezultatov v mednarodnih revijah prispevati k akademski razpravi na navedenih področjih na ravni EU in mednarodni ravni ter s tem promovirati slovenske raziskovalne dosežke v svetu.


Partnerji:

Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti

Financerji: