Zmanjševanje in odpravljanje diskriminacije na podlagi etničnosti, ‘rase’, nacionalnosti in/ali vere

Obstajajo različne opredelitve diskriminacije, od splošnih (družbeno izključevanje posameznikov ali skupin), do pravnih (neenako obravnavanje posameznika ali skupine glede na druge posameznike in skupine na podlagi osebnih okoliščin, ki jih prepoveduje zakon) in socioloških opredelitev (oblika družbene prakse, ki izhaja iz predsodkov in stereotipov, ki so globoko zakoreninjeni v kulturi določene družbe, ki ima za posledico formalne ali neformalne oblike segregacije, marginalizacije ali socialne izključenosti posameznikov ali skupin). V Republiki Sloveniji spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin zagotavlja ustava, po kateri so dodeljene vsakomur, ne glede na narodnost, »raso«, spol, jezik, vero, politično ali drugo prepričanje, materialno stanje, rojstvo, izobrazbo, socialni status, invalidnost ali katero koli drugo osebno okoliščino. A ustava varuje pred diskriminacijo le formalno, zato je bilo v zadnjih letih sprejetih več zakonov, poleg tega je spodbujanje k diskriminaciji kaznivo po Kazenskem zakoniku.

Kljub navedenim zakonskim podlagam podatki iz raziskav kažejo, da je obseg diskriminacije v Sloveniji velik. Zato, da bi se lahko z diskriminacijo učinkovito spoprijemali, potrebujemo raziskovalne podatke, kjer pa, kot opozarjajo številne mednarodne in evropske organizacije, pomanjkanje posodobljenih informacij še posebej otežuje prepoznavanje skupin in posameznic ter posameznikov, ki so predmet diskriminacije. Poročila še posebej izpostavljajo Rome, izbrisane in pripadnike manjšin iz nekdanje Jugoslavije, kar jasno potrjuje, da je področje diskriminacije na podlagi etničnega porekla, »rase«, nacionalnosti in/ali vere za Slovenijo ena najbolj relevantnih in občutljivih problematik. Posledično je okrnjeno, če ne mestoma celo onemogočeno tudi oblikovanje ustreznih politik, ki bi morale izhajati iz podatkov, saj zaradi zakona o varovanju osebnih podatkov obstaja močno obotavljanje s strani oblasti glede zbiranja razčlenjenih podatkov o enakosti glede ranljivih skupin. Zato projekt naslavlja naslednja problematična področja:

  1. Na voljo je premalo preglednih, razčlenjenih in verodostojnih podatkov o obstoju diskriminacije glede na etničnost, »raso«, nacionalnost in vero.
  2. Na voljo nimamo dovolj dokazanih primerov diskriminacije.
  3. Potrebno je opolnomočiti strokovnjake in strokovnjakinje ter institucije za prepoznavanje diskriminacije in ukrepanje proti njej.
  4. Nujno je kontinuirano ozaveščanje strokovne in splošne javnosti.

 

CILJI

  • Na podlagi analize stanja iz razpoložljivih virov natančno opredeliti področja življenja, iz katerih izhaja verjetnost za diskriminacijo oseb na osnovi etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere, in oblikovati metodologijo za pridobitev kvalitativnih in kvantitativnih podatkov neposredno od oseb z osebno okoliščino etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere.
  • Z izvedbo situacijskega testiranja in drugih kvantitativnih ter kvalitativnih metod raziskovanja pridobiti kakovostne podatke s terena in preveriti obstoj diskriminacije za osebe z osebno okoliščino etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere na naslednjih področjih življenja: delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do dobrin in storitev, dostop do stanovanj.
  • Seznaniti strokovno javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za oblikovanje predlogov ukrepov za odpravljanje diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere.
  • Seznaniti širšo javnost o izsledkih raziskovalnega projekta in jo opolnomočiti za prepoznavanje diskriminacije na osnovi osebne okoliščine etničnosti, nacionalnosti, »rase« in/ali vere ter ukrepanje na individualni ravni.


Izvedba

RAZISKOVALNE AKTIVNOSTI

Osnovne raziskovalne aktivnosti projekta bodo potekale v dveh smereh:

1) – Diskriminacija oseb po področjih življenja

2) – Situacijsko testiranje, kvalitativna in kvantitativna analiza

 

1) Diskriminacija oseb po področjih življenja

Podatki o področjih življenja, kjer prihaja do diskriminacije na podlagi etničnosti, nacionalnosti, »rase« in vere so razpršeni po različnih dokumentih. Potrebno je mapiranje obstoječega stanja, zato projekt:

  1. a) Analizira stanje na podlagi razpoložljivih virov (predpisi, poročila in priporočila relevantnih nacionalnih in mednarodnih organizacij).
  2. b) Opredeli področja življenja, iz katerih izhaja verjetnost za diskriminacijo oseb na osnovi osebne okoliščine etničnosti, »rase«, nacionalnosti in/ali vere.
  3. c) Oblikuje metodologijo za pridobitev kvalitativnih in kvantitativnih podatkov neposredno od oseb z osebno okoliščino etničnosti, »rase«, nacionalnosti in/ali vere.

2) Situacijsko testiranje, kvalitativna in kvantitativna analiza

Izhajajoč iz ugotovljenega dejstva, da v Sloveniji primanjkuje podatkov o izkušnjah z diskriminacijo, ki bi bili pridobljeni neposredno od pripadnikov in pripadnic manjšinskih skupin in bi omogočali identifikacijo najbolj problematičnih področij življenja, prav tako pa primanjkuje tudi podatkov, ki bi neposredno dokazovali diskriminacijo, je namen:

  1. a) Izvesti online anketo, ki bo preverila izkušnje z diskriminacijo za osebe z osebno okoliščino etničnega porekla, »rase«, nacionalnosti in/ali vere na naslednjih področjih življenja: delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do dobrin in storitev.
  2. b) Izvesti situacijska testiranja, s katerimi bomo preverili obstoj diskriminacije za osebe z osebno okoliščino etničnega porekla, »rase«, nacionalnosti in/ali vere na naslednjih področjih življenja: delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do dobrin in storitev.
  3. c) Izvedba intervjujev oziroma fokusnih skupin, ki preverijo obstoj diskriminacije za osebe z osebno okoliščino etničnega porekla, »rase«, nacionalnosti in/ali vere na naslednjih področjih življenja: delo in zaposlovanje, socialno in zdravstveno varstvo, vzgoja in izobraževanje, dostop do dobrin in storitev.

Rezultati

PRIČAKOVANI REZULTATI

Kot odgovor na poročila mednarodnih institucij, da v Sloveniji obstaja manko na področju zanesljivih raziskovalnih podatkov, si predlagani projekt za cilj zastavlja premostitev in vsaj delno zapolnitev tega primanjkljaja. S kvantitativnimi in kvalitativnimi metodami bomo pridobili podatke o življenjskih situacijah, v katerih se dogaja diskriminacija na podlagi etničnosti, nacionalnosti, »rase« in vere, kar bo omogočilo ciljno oblikovanje politik in ukrepov za njeno odpravljanje.

V Sloveniji je sicer bilo opravljenih že več raziskav, ki nudijo kvalitativne in kvantitativne vpoglede v reprodukcijo diskriminacije na politični, institucionalni in individualni ravni, a je precejšen manko opazen pri znanstveno zastavljenih situacijskih analizah diskriminacije po posameznih življenjskih področjih. Projekt bo razvil in implementiral lastno metodologijo na tem področju ter pridobil inovativne raziskovalne podatke, ki bodo okrepili razumevanje, kako diskriminacijo posamezniki in posameznice doživljajo v vsakodnevnih življenjskih situacijah.

Projekt bo prispeval k zmanjševanju diskriminacije v družbi in s tem k uveljavljanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene v Splošni deklaraciji človekovih pravic, Ustavi Republike Slovenije ter v posameznih zakonih (npr. Zakonu o varstvu pred diskriminacijo). Opolnomočil bo strokovno javnost in omogočil pripravo učinkovitih politik in ukrepov ter v splošni javnosti dvignil zavedanje o diskriminaciji na podlagi etničnosti, »rase«, nacionalnosti in vere, ter jo opolnomočil za prepoznavanje diskrimincije na obravnavanih področjih.

Financerji:

ARRS in Zagovornik načela enakosti