Poročilo iz Brežic

Poročilo iz Brežic

V četrtek smo bili v Brežicah:

  • Praznjenje sprejemnega centra v Brežicah

Že od torka se je napovedovalo, da bodo center spraznili (kaj naj bi to pomenilo, popolno zaprtje centra ali zgolj njegovo preureditev, se ne ve). Danes je bilo videti, da bo ta cilj dosežen. Po informacijah policije  naj bi ta dan begunce premeščali iz centra (z vlakom, bodisi v Šentilj, bodisi Jesenice, kasneje se je izvedelo, da jih vozijo v Gornjo Radgono), novi pa naj ne bi prihajali, razen če bi prišlo do tako številčnih prihodov, da vseh beguncev ne bi mogli sprejeti v sprejemnem centru Dobova. Zjutraj so z avtobusi ravno odvažali skupino približno 350 beguncev. Dopoldne so odpeljali še skupino 450 beguncev, ob 15.30 uri je prihajala večja količina avtobusov, ki naj bi odpeljala še zadnjo skupino beguncev iz centra. Od jutra pa do 15.30 novih skupin beguncev v Brežice ni bilo.

  • Namestitev

Po podatkih policije je bilo zjutraj v pokritem delu centra nameščeno približno 500 ljudi, ki so že opravili registracijo. V ogradah za policijsko postajo Brežice (kjer stoji le tistih nekaj nepogorelih šotorov), je bilo po podatkih policije nameščenih 1000 ljudi. Vsi so v Brežicah preživeli noč. Podatki o tem, kako dolgo so bili tam, so se razlikovali. Policija je povedala, da so tam od prejšnjega dne, begunci sami in tudi nekateri prostovoljci pa so povedali da so tam že od torka. Tekom dneva so begunce iz pokritega prostora z avtobusi odpeljali, po čiščenju tega prostora pa so v manjših skupinah premeščali begunce iz ograd na registracijo in potem v pokriti prostor. V četrtek je občasno deževalo, tuji prostovoljci so beguncem v ogradah razdeljevali polivinilaste pelerine. Ob 15. 30 je bilo zadaj v ogradah še približno 50 beguncev.

  • Hrana/ voda in dostop samoorganiziranih skupin k oskrbi beguncev

Begunci v pokritem delu, ki so že opravili registracijo, so nam zjutraj povedali, da so hrano dobili ob 1h ponoči. Beguncem  zadaj v ogradah so zjutraj prostovoljci delili čaj in mleko. Na travniku pred ogradami sta bili dve skupini prostovoljcev, ki so imeli s seboj večjo količino hrane. Ravno so se poskušali dogovoriti, da bi beguncem v ogradah razdeljevali hrano, tako kot so to počeli prejšnji dan. Po nekaj dogovarjanja s civilno zaščito je bilo prostovoljcem dovoljeno, da razdeljujejo hladne obroke beguncem v mimohodu – ko zapuščajo ograde in hodijo proti prostoru za registracijo. Čeprav so imeli 2000 porcij juhe in so to počeli že prejšnji dan, jim danes ni bilo dovoljeno razdeljevati tople hrane. Policija  je v zvezi s tem vprašanjem napotila na Civilno zaščito, slednja (+Rdeči križ), ni dovolila. Ni vzpostavljenega sistema za vključevanje samoorganiziranih skupin, položaj se dnevno spreminja, prostovoljci se morajo vsakič znova dogovarjati za dovoljenje za razdeljevanje hrane. Včasih so pri tem bolj, včasih manj uspešni. Vključevanje samoorganiziranih skupin je potrebno zagotoviti in ga ne prepuščati dnevnim odločitvam trenutno prisotnega osebja.

  • Nerazdeljevanje pomoči, kljub temu, da je v centru na voljo

Čeprav se je v centru nahajala večja količina oblek in obutve, prostovoljcem razdeljevanje ni bilo dovoljeno. Begunci, ki so prišli iz ograd, mokri, saj je deževalo, so prosili za obleke in čevlje. Nekateri otroci so bili celo popolnoma bosi. Prostovoljci so jim pričeli razdeljevati oblačila in obutev, a jim je bilo nato to preprečeno s strani vodje RK na lokaciji. Kot razlog smo slišali, da bodo begunci samo odvrgli obleke in prišli spet po nove, češ kdo bo to pospravljal. Da je nepredstavljivo in nehumano zadrževati pomoč, ki se nahaja na lokaciji, ob prisotnosti zadostnega števila prostovoljcev, ki so z razdeljevanjem že pričeli, ni potrebno posebej poudarjati. Tudi ljudje niso oblačil darovali zato, da bodo zaklenjena v kontejnerjih, begunci pa bodo ostajali premočeni in bosi. Takšno ravnanje je nedopustno.

  • Ločevanje in iskanje ločenih družin

Še vedno problematično. Zaznali smo sicer nekatere primere, v katerih je policija dovolila, da družinski člani, ki so bili že premeščeni na del, kjer se potem postopoma vodijo na registracijo, čakajo družinske člane, ki so še zadaj v ogradi. Po drugi strani policija zatrjuje, da vsi odhajajo v isto smer oz. da se vse premešča iz ograd na registracijo in bodo potem potovali dalje v isto smer, in zato ni važno, ali se jih premešča hkrati.  Kljub temu je možno, da bi del skupine z registracije že bil odpeljan z avtobusi, medtem ko bi bil del skupine še zadaj v ogradah in bi to povzročilo ločevanje družin. Priporočljivo bi bilo, da bi družine premeščali skupaj, četudi zgolj iz enega dela sprejemnega centra v drugega, zato da se izogne tveganju ločevanja družin.  Zaznali smo primer staršev, ki sta bila z majhnim obolelim otrokom napotena, da počakata pri zdravstvenem osebju zunaj ograjenega prostora. Medicinsko osebje se je z glavnim policistom  dogovorilo, da bosta ob premeščanju iz ograd premeščena prednostno in ker sta potovala še z 12 družinskimi člani, ki so ostali v ogradi, da bodo ti premeščeni prednostno skupaj z njima. Ko je prišlo do premeščanja, policistka ni dovolila prednostne premestitve družinskih članov, ki so čakali v ogradi, kljub temu, da ji je glavni policist osebno rekel, da je vse dogovorjeno – nanj je začela vpiti, da ne more kar ene družine naprej jemati, ker bodo ostali begunci ponoreli.  Na koncu je obveljala njena.

Prostovoljci so želeli v primeru treh izgubljenih otrok, ki jih je oče čakal v Avstriji, preveriti, če so šli skozi Brežice in kam. Policija je dejala, da lahko preverijo samo priimek odrasle osebe, s katero so potovali (v tem primeru naj bi bila to babica, prostovoljci podatka o babičinem imenu niso vedeli, imeli pa so podatke o očetu in otrocih) in da morajo pregledovati evidenco ročno (čeprav registracija poteka preko računalnikov). Otroci so bili sicer kasneje najdeni, vendar je nujno pojasnilo policije, ali ob iskanju pogrešanih otrok resnično pri pregledovanju  registracijskih evidenc ni možno iskati preko imen otrok in ali res le ročno.

  • Registracija

V Brežicah je danes potekala polna registracija – tudi fotografiranje in jemanje prstnih odtisov.

  • Preštevilčnost vojske in policije v centru

Vojske je bilo morda še celo več kot policije. Popoldne so skupino, ki je najdlje ostala v ogradah, stražili vojaki v polni bojni opremi, njihovo vkorakanje je bilo precej zastrašujoče. Nismo opazili, da bi vojska opravljala humanitarno delo.  V eni od skupin, ki je bila premeščena iz ograde na registracijo, je bil nepokreten moški, ki sta ga s težavo nosila dva begunca, najverjetneje družinska člana. Bilo je mokro, polzel jima je iz rok, nazadnje sta ga dala na odejo, ki je služila za nosila. Okoli njih je bilo veliko število policistov, vojakov in medicinskega osebja RK in nihče ni niti pomislil, da bi pomagal.

  • Med prostovoljci so bili prisotni tudi zaposleni z ministrstev, ki so se odzvali pozivu, naj se vključijo v pomoč na terenu.