Uvodnik

Stanje, v katerega smo zanihali zaradi ukrepov namenjenih preprečevanju širjenja virusa Covid-19, poraja vprašanje, ali smo stopili na pot v še bolj totalitarno in neenako družbo, ali pa nam bo uspelo krizo izkoristiti za krepitev demokratičnih in solidarnih družbenih odnosov. Vlade so, da bi zaščitile za virus najbolj ranljive skupine prebivalstva, radikalno omejile temeljne pravice in svoboščine, zaprle meje in okrepile nadzor nad ljudmi. Četudi takšne ukrepe sprejemamo kot nujne, jih nikakor ne smemo sprejeti kot normalne. V teh časih je še posebej pomemben sistem javnega obveščanja, ki zagotavlja dostop do verodostojnih informacij, omogoča svobodno, kritično in odgovorno delovanje medijev, ter postavlja zahteve za visoke standarde javnega komuniciranja, zlasti do tistih, ki imajo moč odločanja. Vlade so omejile tudi delovanje kapitalistične ekonomije in pričele sprejemati ukrepe za pomoč gospodarstvu in prizadetemu prebivalstvu, nekatere, tako kot naša, pa skušajo krizo v isti sapi izkoristiti tudi za uvajanje represivnih politik proti migrantom s pošiljanjem vojske na meje. Toda pandemija je pokazala, da nas pred virusom ne bosta rešila niti vojska niti dobičkonosna ekonomija, temveč  zdravstvo, nega, oskrba in samopreskrba, torej dejavnosti, ki so v 'normalnih časih' razvrednotene kot obrobne, neproduktivne, feminizirane in podplačane. Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je dejal, da v teh časih nimamo druge izbire kot da pred Covid-19 zaščitimo vse ljudi, vsakega posameznika in vsako posameznico. Zato apeliramo na slovensko vlado, da po vzoru Portugalske vsem migrantom, izbrisanim, brezdomcem in drugim dokumentiranim in nedokumentiranim prebivalcem Slovenije podeli status, ki jim bo zagotavljal dostop do zdravstvenih storitev ter do socialnih pravic, dela in stanovanja. Naj sedanja kriza ne bo le priložnost za omejevanje in militarizacijo, ampak tudi za odpravljanje neenakosti v družbi. Razmislimo, kako vzpostaviti družbo, ki ne bo nikogar pustila ob strani.

Kolektiv Mirovnega inštituta
---
Letno poročilo o delovanju Mirovnega inštituta v letu 2019

Letno poročilo o delovanju Mirovnega inštituta v letu 2019

Na Mirovnem inštitutu se zavzemamo za gradnjo demokratičnih odnosov in stremimo k horizontalnim oblikam delovanja v družbi in znotraj naše organizacije. V preteklem letu smo izvajali 37 različnih projektov, ki so bili namenjeni uveljavljanju načel enakosti, odgovornosti, solidarnosti, človekovih pravic in pravne države.

Preberi več.
---

Raziskovalni program 'Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja'

Človekove pravice po eni strani še nikoli niso bile tako natančno in obsežno regulirane, po drugi strani pa se njihov pomen še nikoli ni tako zmanjševal. Naš raziskovalni program naslavlja problem razvrednotenja človekovih pravic in ideje enakosti med ljudmi v dobi globalnega vladovanja. Na tej osnovi s historično senzibilnostjo premišlja o možni prihodnosti evropskega humanizma.   

Preberi več.
---
Organizacije za človekove in digitalne pravice v 7 državah EU opozarjajo na nezakonite načine spletnega oglaševanja aplikacij za zmenke

Organizacije za človekove in digitalne pravice v 7 državah EU opozarjajo na nezakonite načine spletnega oglaševanja aplikacij za zmenke

Nekatere mobilne aplikacije za zmenke zbirajo občutljive informacije, vključno z natančno lokacijo uporabnika_ce, spolno usmerjenostjo, verskimi in političnimi prepričanji ter drugimi osebnimi podatki, ki jih nato posredujejo številnim tretjim podjetjem v ekosistemu oglaševalske tehnologije. V Sloveniji se je zaradi tega na Informacijskega pooblaščenca v imenu Mirovnega inštituta obrnil dr. Iztok Šori.

Preberi več.
---
V Teoriji in praksi objavljen tematski blok Masculinities and care

V Teoriji in praksi objavljen tematski blok Masculinities and care

Tematski blok prinaša evidenco o aktivnem sodelovanju moških v raznolikih tipih, lokacijah in geografijah skrbi. Prispeva k poglabljanju razumevanja kompleksnosti vključevanja moških v skrbstveno delo tako z vidika družbene regulacije spolov kot tudi z vidika širših strukturnih dejavnikov kot so generacija, kontekst, trg dela, sistem blaginje, migracije, organizacijske prakse ter dominantne kulturne norme o družini in skrbi.

Preberi več.
---
Ob 28. letnici Izbrisa

Ob 28. letnici Izbrisa

Posledic, ki so jih utrpele žrtve izbrisa, leta ne morejo zabrisati, še zlasti, ker se je država odločila izvesti le minimalne ukrepe, ki jih je zahtevalo Evropsko sodišče za človekove pravice. Več kot polovica izbrisanih zato ni prejela nobene od oblik poprave krivic – ne povrnitve nezakonito odvzetega statusa ne odškodnine za utrpljeno škodo.

Preberi več.
---
20. obletnica regionalne mreže medijskih inštitutov v jugovzhodni Evropi

20. obletnica regionalne mreže medijskih inštitutov v jugovzhodni Evropi

Mreža za profesionalizacijo medijev v jugovzhodni Evropi je bila ustanovljena leta 2000 v Sarajevu in danes povezuje 19 medijskih centrov in inštitutov iz 13 držav. Dve desetletji njenega delovanja so zaznamovali nenehni napori, da bi s pomočjo regionalnega sodelovanja mediji v državah regije služili demokraciji.

Preberi več.
---

O Mirovnem inštitutu

Mirovni inštitut je zasebna neodvisna neprofitna raziskovalna institucija, ki so jo leta 1991 ustanovili posamezniki, ki so verjeli v mirno reševanje konfliktov, enakost in spoštovanje standardov človekovih pravic. Inštitut razvija interdisciplinarne raziskovalne, izobraževalne in zagovorniške dejavnosti, katerih cilj je ustvarjanje in ohranjanje odprte družbe, sposobne kritičnega razmišljanja in na načelih enakosti, odgovornosti, solidarnosti, človekovih pravic in pravne države. Inštitut deluje na področjih družboslovja, humanistike in prava v petih tematskih področjih: človekove pravice in manjšine, politike, mediji, spol in kulturne politike. Deluje kot zaveznik ranljivih skupin in zoper diskriminacijo.
---