Izbrisani - Informacije in dokumenti

Pomoč izbrisanim prebivalcem pri urejanju njihovega statusa in osveščanju javnosti o izbrisu in stanju poprave krivic.

Menu

Zahtevke za odškodnino lahko izbrisani vložijo od 18. 6. 2014 naprej

Zakon o povračilu škode osebam, ki so bile izbrisane iz registra stalnega prebivalstva (ZPŠOIRSP) se bo pričel izvajati 18. 6. 2014 in vsi upravičenci bodo lahko od tega datuma naprej (rok bo 3 leta – torej od 18. 6. 2014 do 18. 6. 2017) na vseh upravnih enotah po Sloveniji vložili zahtevke za odškodnino izbrisanim.

Do odškodnine v Sloveniji SO po omenjenem zakonu upravičeni:

  • izbrisani, ki imajo sedaj v Sloveniji urejen status (dovoljenje za stalno bivanje ali slovensko državljanstvo) in
  • izbrisani, ki so po izbrisu ponovno urejali svoj status (med leti 1992 in 2010), a so bili zavrnjeni – vendar zakon izključuje tiste, ki so status urejali in bili zavrnjeni po zadnjem zakonu ZUSDDD-B iz leta 2010.

Do odškodnine v Sloveniji po omenjenem zakonu NISO upravičeni:

  • izbrisani, ki po izbrisu niso nikoli urejali statusa v Sloveniji (torej formalno vlagali prošenj),
  • izbrisani, ki so bili v postopku urejanja dovoljenja za stalno bivanje zavrnjeni po zadnjem zakonu iz leta 2010,
  • izbrisani, ki so že umrli oziroma njihovi dediči in
  • otroci izbrisanih, rojenih po datumu 23. 12. 1990.

Predlagamo vam, da na upravni enoti preverite, ali ste upravičeni do odškodnine.

Zakon omogoča dva načina uveljavljanja odškodnine – upravni postopek na upravnih enotah ali sodni postopek na sodišču:

V upravnem postopku bo vsak posameznik moral vložiti zahtevek za odškodnino na upravni enoti (lahko zahtevate, da vlogo za vas izpolni uradna oseba na upravni enoti). Z zakonom je določena pavšalna višina odškodnine in sicer 50 eur na mesec za obdobje od izbrisa do ponovne ureditve statusa (dovoljenje za stalno bivanje ali sprejem v slovensko državljanstvo).

Druga možnost je, da vložite tožbo na sodišču (v Sloveniji), kjer pa je najvišja možna dosojena odškodnina vnaprej omejena na 3x znesek pavšalnega zneska (primer: če bi v upravnem postopku nekdo dobil 3.000 eur odškodnine, bi bil najvišji možni znesek odškodnine 9.000 eur). V primeru, da posameznik tožbo na sodišču izgubi, pa mora kriti sodne stroške tudi nasprotne strani (v tem primeru države), zato morate biti resnično prepričani, da lahko v sodnem postopku dokažete, da je določena škoda, ki vam je nastala, resnično posledica izbrisa ter da prav tako lahko dokažete, da višina nastale škode ustreza zahtevku, ki ga terjate na sodišču. Vsekakor svetujemo, da odškodnino najprej zahtevate v upravnem postopku in šele nato v sodnem.

Odškodnina se bo izplačala v največ petih obrokih in sicer prvi obrok v 30 dneh od pravnomočnosti odločbe ali sodbe, vsi nadaljnji obroki pa potem v razmiku enega leta. Odškodnina do 1.000 eur bo izplačana v enem obroku. Odškodnina nad 1.000 eur se bo izplačala v več obrokih, število obrokov pa bo odvisno od višine odškodnine, ki vam bo priznana v postopku.

Po omenjenem zakonu so upravičenci poleg denarne odškodnine upravičeni tudi do naslednjih oblik pravičnega zadoščenja:

  1. do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje,
  2. do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva,
  3. do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev,
  4. do državne štipendije,
  5. do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja,
  6. do dostopa do izobraževalnega sistema,
  7. do vključitve in prednostne obravnave v programih pomoči za vključitev tujcev, ki niso državljani držav članic Evropske unije, v kulturno, gospodarsko in družbeno življenje Republike Slovenije.