5 vprašanj: Ven Jemeršič

Očetje in delodajalci v akciji: Enakopravno vključevanje očetov v družinsko življenje in skrb za otroke

1. Česa vas je bilo v zvezi s starševstvom najbolj strah, preden ste postali oče?

Ni bilo popolnoma nobenega strahu. Otroka sem si želel že od mojega najstništva. Jasno mi je bilo, da lahko to vlogo speljem brez problema. V bistvu ne razumem česa se ljudje bojijo. Jasno mi je, da niso vsi za otroka in njihovo odločitev spoštujem. Raje vidim, da ljudje nimajo otrok, kot pa da so slabi starši.

2. Kaj pri starševstvu in partnerski zvezi počnete drugače kot je vaš oče?

V bistvu nič kaj drugače. Sam sem bil zelo prepuščen, da svoje reči uredim sam, tudi v šoli. Zaupali so mi, da bom sam zmogel. Praktično sem sam sebe kontroliral. Stali so mi ob strani ob odločitvi, da šolo zapustim pri 16-tih ter se podam v glasbene vode izven meja. Svojim otrokom poskušam omogočiti to, da poskusijo vse kar jih vsaj malo navdahne h kreativnemu ustvarjanju. Vsaj moji so bolj umetniki in noben ni športnik, kar imamo v genih.

3. Kako ste zadovoljni s količino in kvaliteto časa, ki ga preživite z otroci?

Vsak starš bo odgovoril, da bi raje bil z otroki veliko več časa, kot ga današnji tempo dovoljuje. V vsakem primeru je ves moj prosti čas njihov. Šele ko vsi zaspijo, si vzamem nekaj časa zase. Moj delovnik si normalno zaposleni človek ne more predstavljati, ampak včasih delam tudi po 18 in več ur na dan. Za nadaljevanko “Da, dragi! Da, draga!” smo imeli recimo 94 snemalnih dni. Odrekanja so pri takšnem poslu ogromna. Tudi partnerka ima deljeno delo in si nenehno izmenjujva otroke. Z njo so v eni dimenziji in z menoj v popolnoma drugi. Zagotovo je pa najbolj moteč element, ki je nenehno z nami, naš pametni telefon. Če ga le lahko, ga dam potiho.

4. Kako si delite delo doma?

Vsakemu otroku poskušamo dodeliti opravila, ki jih lahko opravlja brez vplivov staršev. Težko jih speljujejo brez da bi jih na to opozarjali. Današnji otrok je preveč bombardiran s televizijo, internetom, tablico… in težko jih je od tega držati stran. Te stvari se trudimo omejiti in imeti za nagrado. Prav tako poskušamo doseči, da bi razumeli, da je delitev dela nujno potrebna in da starši praktično nenehno delamo za njih, tudi ko mislijo da ne. Seveda se starš sooči z otrokovo izjavo “Kaj pa ti delaš zame, da bi jaz moral zate?”. Smo zelo različna generacija in rasli smo v popolnoma drugačnem okolju. Delo in trud je bil bolj cenjen. Današnja generacija pa je že od malih nog bombardirana z informacijami, da je življenje težko in da ni nobene perspektive za njih. Prav tako so vsi na vodilnih mestih označeni za skorumpirane, kar jim še dodatno jemlje motivacijo.

5. Kaj so najpomembnejše vrednote, ki jih želite predati otroku?

Mislim, da je to zelo preprosto. Najbolj pomembno je, da spoštuje sočloveka. Da pomaga tako neznancu kot najboljšemu prijatelju. Da nobenemu ne stori nič žalega in da vse to aplicira tudi na živali in naravo. Da razume tale naš planet kot svoj dom in da življenje jemlje kot enkratno čudovito potovanje.

Kontakt

Živa Humer, vodja projekta
ziva.humer@mirovni-institut.si
Tel. 01 234 77 20

Spremljajte nas

Koordinator projekta

Mirovni inštitut
Inštitut za sodobne družbene in politične študije
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 234 77 20
Fax: +386 1 234 77 22
E-pošta: info@mirovni-institut.si

Projektna spletna stran je nastala s finančno podporo Programa Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino na spletni strani je odgovoren Mirovni inštitut in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Programa Norveškega finančnega mehanizma.