oce-sin-na-plazi
Enako vključevanje očetov v družinsko življenje in skrb za otroke prinaša koristi vsem: moškim, otrokom, ženskam, delodajalcem in celotni družbi.
Zgodbe so prvoosebne in subjektivno (ter anonimno) razkrivajo kompleksne položaje in premisleke očetov, kar razumeva kot prispevek k emancipaciji moških v Sloveniji. Štirideset let po tem, ko so ženske pod geslom »osebno je politično« začele tlakovati pot družbenim spremembam tako, da so najprej v varnih prostorih in nato še v javnosti pripovedovale o osebnih izkušnjah in občutjih, je ta korak nedvomno nujen, saj doslej moški o svojem položaju večinoma niso premišljali na tak način.

– “Očetje: Kratke zgodbe o sodobnem starševstvu(Zbirka 24 kratkih zgodb sodobnih očetov o dilemah, konfliktih, občutkih in razmišljanjih, s katerimi se srečujejo v vlogi očeta)

V sodobnih družbah je družinsko življenje izrazito podrejeno delovnemu življenju, kar zaradi vse večjih obremenitev in negotovosti povezanih z delom še dodatno otežuje usklajevanje dela in družine zaposlenih žensk in moških.

Poleg sprememb v sferi dela, so se spremembe v zadnji desetletjih zgodile na področju očetovstva. Očetje se danes v večji meri vključujejo v skrb za otroke v primerjavi s prejšnjimi generacijami. Z enakopravnim očetovanjem in večjo vključenostjo v družinsko življenje si moški prizadevajo presegati tradicionalne spolne vloge in dosegati večjo enakost v partnerstvu, a pri tem niso vedno deležni družbene podpore.

 V sferi plačanega dela, na primer, obstajajo neizkoriščene možnosti uvajanja ukrepov za lažje usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Obstajajo posredne in neposredne koristi za podjetje, ki uvaja ukrepe usklajevanja poklicnega in družinskega življenja.

Zato je pomembno medsebojno sodelovanje zaposlenih očetov, sindikatov in delodajalcev pri identifikaciji potreb in vzpostavljanju možnih ukrepov, upoštevajoč raznolikost potreb po usklajevanju dela in družine (razne oblike zaposlitev in položajev na delovnem mestu).

V predstavitvenem videu projekta Očetje in delodajalci v akciji o različnih vidikih očetovstva pripovedujejo: mag. Ružica Boškić (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti), Marko Funkl (Gibanje za dostojno delo in socialno družbo), Žiga Planinec (policijski inšpektor III, Generalna policijska uprava, Policijska akademija, Center za raziskovanje in socialne veščine), Iztok Arbiter (Support & Trade d.o.o.), Damijan Omerza (direktor za kadre in kakovost v podjetju GoOpti in mag. Marko Filli (generalni direktor RTV Slovenija).

Mag. Ružica Boškić iz Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pripoveduje o ukrepih usklajevanja dela in družine in pravicah, ki jih zagotavlja država.

Marko Funkl iz Gibanja za dostojno delo in socialno družbo pripoveduje o položaju in težavah prekarno zaposlenih (očetov) v Sloveniji.

Žiga Planinec (policijski inšpektor III, Generalna policijska uprava, Policijska akademija, Center za raziskovanje in socialne veščine) pripoveduje, s kakšnimi težavami se soočajo policisti pri usklajevanju plačanega dela in družine, zakaj so se pridružili projektu Očetje in delodajalci v akciji in kakšna so njihova pričakovanja glede sodelovanja v pilotnem preizkusu.

Iztok Arbiter, direktor Support & Trade d.o.o. pripoveduje, zakaj so se v podjetju pridružili projektu Očetje in delodajalci v akciji, kakšna so njihova pričakovanja in katere ukrepe Prilagodljivega paketa ukrepov ODA bodo preizkusili.


Damijan Omerza, direktor za kadre in kakovost, GoOpti pripoveduje, zakaj so se v podjetju pridružili projektu Očetje in delodajalci v akciji, kakšna so njihova pričakovanja in katere ukrepe Prilagodljivega paketa ukrepov ODA bodo preizkusili.


Mag. Marko Filli, generalni direktor RTV Slovenija pripoveduje, zakaj so se v organizaciji pridružili projektu Očetje in delodajalci v akciji, kakšna so njihova pričakovanja in katere ukrepe Prilagodljivega paketa ukrepov ODA bodo preizkusili.

Opomba: izjave so bile posnete decembra 2015, zato se spremembe na področju očetovskega dopusta nanašajo na leto 2016 (podaljšanje plačanega dela očetovskega dopusta na 20 dni in skrajšanje neplačanega dela na 50 dni).

O projektu

V začetku leta 2015 se je začel izvajati projekt “Očetje in delodajalci v akciji (ODA)”, ki je sofinanciran iz Programa Norveški finančni mehanizem 2009-2014. Projektno partnerstvo sestavljamo: Mirovni inštitut, Fakulteta za družbene vede (UL), Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Nicha d.o.o. in norveški partner Reform – resource centre for men.

Cilji projekta

1.
Večja ozaveščenost o enakosti spolov v Sloveniji

2.
Defeminizacija usklajevanja poklicnega in družinskega življenja

3.
Prepoznavanje in vključevanje raznolikosti potreb po usklajevanju poklicnega in družinskega življenja

Ciljne skupine

Zaposleni očetje

Delodajalci

Mediji

Splošna javnost

  • Časa ni nikoli toliko, kot bi si ga želel imeti, ampak se potrudim, da je čas, ki ga preživimo skupaj, dovolj kvaliteten in raznolik, tako da sem kar zadovoljen. Po drugi strani pa mislim da tudi otrok rabi nekaj časa zase, da se razvija po svoje, s prijatelji.
    Ivian Kan Mujezinović, basist in pevec skupine Čao PortorožIvian Kan Mujezinović, basist in pevec skupine Čao PortorožPreberi celoten prispevek (iz rubrike 5 vprašanj)
  • Predvsem se trudim biti bliže, bolj neposreden, bolj vpleten, bolj na »ti«. Sam sem vselej pogrešal konkretnost, zato skušam pri vsaki težavi, ki se pojavi, zavzeti stališče iskanja rešitve in ne potenciranja problema.
    Matej Avanzo, direktor, SPORTANZO, šport in marketing, d.o.o.Matej Avanzo, direktor, SPORTANZO, šport in marketing, d.o.o.Preberi celoten prispevek (iz rubrike 5 vprašanj)
  • Po najboljših močeh se trudim, da bi bila količina in kvaliteta časa, ki ga preživim z otrokom kar se da največja. Kot visokošolski učitelj imam ta privilegij in hkrati breme, da zelo težko zamejim »delo« in »službene reči« od prostega časa, ko naj bi bil samo s hčerko.
    dr. Žiga Vodovnik, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljanidr. Žiga Vodovnik, profesor na Fakulteti za družbene vede Univerze v LjubljaniPreberi celoten prispevek (iz rubrike 5 vprašanj)
  • Vsak starš bo odgovoril, da bi raje bil z otroki veliko več časa, kot ga današnji tempo dovoljuje. V vsakem primeru je ves moj prosti čas njihov. Šele, ko vsi zaspijo, si vzamem nekaj časa zase. Moj delovnik si normalno zaposleni človek ne more predstavljati, ampak včasih delam tudi po 18 in več ur na dan. Za nadaljevanko "Da, dragi! Da, draga!" smo imeli recimo 94 snemalnih dni. Odrekanja so pri takšnem poslu ogromna. Tudi partnerka ima deljeno delo in si nenehno izmenjujva otroke. Z njo so v eni dimenziji in z menoj v popolnoma drugi. Zagotovo je pa najbolj moteč element, ki je nenehno z nami, naš pametni telefon. Če le lahko, ga dam potiho.
    Ven Jemeršič, režiserVen Jemeršič, režiserPreberi celoten prispevek (iz rubrike 5 vprašanj)
  • Spoštovanje drugih in samega sebe ter vztrajnost pri sledenju ciljem. (odgovor na vprašanje o najpomembnejših vrednotah, ki jih želi predati otroku?)
    Ariel Cubria, kubanski glasbenik, ki živi v LjubljaniAriel Cubria, kubanski glasbenik, ki živi v LjubljaniPreberi celoten prispevek (iz rubrike 5 vprašanj)
  • Delo si z ženo deliva enakovredno, pri tem pa vključujeva tudi otroke. Učiva jih, da bo skrb za dom in nujno delo doma opravljeno hitreje, če bo vsak od nas k temu nekaj prispeval skladno s svojimi zmožnostmi. S tem nam ostane več časa za druga, prijetnejša opravila.
    Aleš Košak, arhitektAleš Košak, arhitektPreberi celoten prispevek (iz rubrike 5 vprašanj)
  • Raziskave kažejo, da je razlogov za manjšo vključenost moških v družinsko delo več in se največkrat prepletajo med seboj: tradicionalna prepričanja (moških in žensk) o pomembnejši materi, predstave o neskladnosti skrbstvenega dela s »pravo« moškostjo, nenaklonjeno delovno okolje, in politike, ki naslavljajo predvsem ženske in ne upoštevajo naraščajočega števila prekarno zaposlenih.
    Iz "Zakaj so moški manj vključeni v družinsko delo"Preberi celotni zapis
  • Študija, ki je zajela 14 evropskih držav (Aliaga 2006) je pokazala, da so moški v Sloveniji po količini časa, ki ga namenijo delu doma (podobno kot ženske) v evropskem vrhu, vendar je obenem tudi razlika med spoloma med najvišjimi v Evropi. Moški za delo doma porabijo 2 uri in 18 minut manj časa dnevno kot ženske in imajo 43 minut več prostega časa na dan.
    Iz "Problem gospodinjskega dela"Preberi celotni zapis
  • Priročnik za uvajanju ukrepov usklajevanja plačanega dela in družine v delovnih organizacijah je namenjen je delodajalcem in delodajalkam, vodstvom organizacij, kadrovskim in pravnim službam, sindikatom in vsem zaposlenim. Vsebuje ključne ugotovitve raziskovanja očetovstva v Sloveniji, pozitivne učinke ukrepov namenjenih usklajevanju v delovnih organizacijah ter dobre prakse iz Slovenije in Norveške. Ključni del priporočnika zajema konkretne strategije in ukrepe, ki jih lahko uporabijo delovne organizacije, da bi zaposlenim olajšale usklajevanje plačanega dela in družine.
    Iz priročnika Ukrepi za usklajevanje plačanega dela in družineOglej si publikacijo
  • Kljub več primerom se večina podjetij še vedno aktivno ne ukvarja z vprašanjem, kako zaposlenim omogočiti lažje usklajevanje dela in družine, nasprotno, številna od njih pričakujejo, da bodo svoje življenje popolnoma podredili delu. Razen tega staršem usklajevanje dela in družine dodatno otežujejo prekarni zaposlitveni pogoji.
    Iz "Dobre prakse v kolektivnih pogodbah in podjetjih"Preberi celotni zapis
  • V okviru pilotnega preizkusa Prilagodljivega paketa ukrepov ODA smo v februarju 2016 izvedli tematske delavnice, namenjene očetom, ki so zaposleni v Policiji, RTVSLO, Support & Trade d.o.o in GoOpti/TM Vista d.o.o.. Na pobudo očetov so bile izvedene delavnice namenjene komunikaciji in konfliktom ter obvladovanju stresa. Sodelujoči očetje so spoznavali veščine in predloge, ki jih je možno uporabiti tako v delovnem kot družinskem okolju. Razprava je potekala o konkretnih primerih službenega in domačega okolja.
    Iz "Komunikacijske veščine, razreševanje konfliktov in obvladovanje stresa za očete"Preberi celotni zapis
  • Danes so službe velikokrat negotove in delodajalci pogosto pričakujejo popolno podrejanje družinskega življenja delu, kar tudi očete omejuje pri odločanju o tem, koliko časa bodo namenili skrbi za otroke.
    Iz Zgibanke projekta Očetje in delodajalci v akcijiOglej si zgibanko
  • Znani so prvi rezultati ankete, ki smo jo opravili spomladi 2015 med 489 očeti v Sloveniji. Ugotovili smo, da očetje svojo vlogo večinoma razumejo celostno, saj so zanje zelo pomemben del očetovanja tako nudenje čustvene opore otroku, kot finančna preskrba družine, preživljanje skupnega prostega časa in vsakodnevna nega otrok. Zanimivo pri tem je, da je izmed vseh področij nudenje čustvene opore otroku nekoliko izstopa po pomembnosti, kar ruši tradicionalne predstave o moških in moškosti.
    Iz "Znani prvi rezultati ankete med očeti"Preberi celotni zapis
  • Udeleženci in udeleženke delavnice Izzivi usklajevanja plačanega dela in družine v delovnih okoljih so spoznavali prednosti in izzive, ki jih v podjetja prinaša uvajanje ukrepov namenjenih lajšanju usklajevanja plačanega dela in družine. Posebna pozornost je bila namenjena vprašanju, kateri ukrepi so za posamezno podjetje izvedljivi ter kako jih prenašati v prakso. Pri tem so bile izpostavljene dobre prakse iz Norveške in Slovenije ter Prilagodljiv paket ukrepov ODA.
    Iz "Delavnica za delodajalce o usklajevanju plačanega dela in družine"Preberi celotni zapis
  • Poročilo o pregledu literature, raziskav in politik na področju očetovstva ter usklajevanja dela in družine v navezavi na očete zajema pregled literature, raziskav in politik, ki naslavljajo očetovstvo in očetovanje v Sloveniji, drugih državah in v mednarodni primerjavi. Zlasti se osredotoča na usklajevanje poklicnega in družinskega življenja in vključevanje moških v skrb za otroke.
    Iz poročila o pregledu literature, raziskav in politik na področju očetovstva ter usklajevanja dela in družine v navezavi na očeteOglej si publikacijo
  • Pri projektu Očetje in delodajalci v akciji v štirih delovnih organizacijah preizkušamo Prilagodljivi paket ukrepov ODA, ki je namenjen lajšanju usklajevanja dela in družine. Ukrepi zlasti naslavljajo potrebe zaposlenih očetov in pri tem upoštevajo zmožnosti delodajalcev. So del širšega modela, ki ga bodo 6 mesecev preizkušali v RTV Slovenija, Support & Trade d.o.o., Policiji in podjetju GoOpti. Pri razvoju modela so sodelovali zaposleni očetje, delodajalci in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije.
    Iz "ODA v štirih podjetjih preizkuša model usklajevanja dela in družine"Preberi celotni zapis

Kdo smo

Mirovni inštitut

Fakulteta za družbene vede

  • Aleksandra Kanjuo Mrčela: portretna fotografija

    dr. Aleksandra Kanjuo Mrčela

    Koordinatorica na FDV UL

  • Janez Štebe: portretna fotografija

    dr. Janez Štebe

    Raziskovalec

  • Janja Vuga: portretna fotografija

    dr. Janja Vuga

    Raziskovalka

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

  • Andreja Poje: portretna fotografija

    mag. Andreja Poje

    Koordinatorica na ZSSS

  • Irena Štamfelj: portretna fotografija

    Irena Štamfelj

    Raziskovalka

Nicha d.o.o.

  • Lidia Pavlin: portretna fotografija

    mag. Lidia Pavlin

    Koordinatorica na Nicha d.o.o.

  • Marjeta Kirn Kljajič: portretna fotografija

    mag. Marjeta Kirn Kljajič

    Izvajalka projektnih aktivnosti

Reform – resource centre for men

  • Ole Bredesen Nordfjell: portretna fotografija

    Ole Bredesen Nordfjell

    Koordinator pri Reform

  • Daniel Paul Getz: portretna fotografija

    Daniel Paul Getz

    Raziskovalec

  • The Role of Men in Gender Equality - European strategies & insights (Vloga moških pri enakosti spolov – evropske strategije in vpogledi, raziskovalno poročilo)
  • Projekt Usklajevanje poklicnega in družinskega življenja v kolektivnih pogodbah: Vloga socialnih partnerjev pri spodbujanju enakosti spolov (GEQUAL) naslavlja izziv, kako lahko socialni partnerji prispevajo k spodbujanju enakosti spolov, zlasti z vključevanjem te tematike v kolektivne pogodbe.
  • Familylab Slovenija si prizadeva ohranjati in širiti vrednote in načela znanega danskega družinskega terapevta Jesperja Juula. Družinam ponuja podporo, svetovanje in pomoč pri razvoju starševske kompetentnosti, strokovnim delavcem, ki delajo z otroki in/ali družinami, pa prostor za strokovni in osebni razvoj s poudarkom na odnosni kompetenci.
  • Projekt EQPOWEREC: Enakost spolov pri razdelitvi ekonomske moči pokriva področje enakosti spolov pri odločanju na gospodarskem področju. Cilj projekta je doseči večjo ozaveščenost o problematiki in povečati enakost med spoloma v gospodarskem življenju v Sloveniji.
  • Projekt Skrbstveno delo med individualizacijo, globalizacijo in socializacijo raziskuje premestitve odgovornosti za socialno varnost od socializacije k individualizaciji/privatizaciji in globalizaciji, torej premestitve od javnega zagotavljanja skrbstvenih storitev k vse bolj privatiziranim rešitvam.
  • Volker Baisch svetuje podjetjem, kako naj postanejo bolj prijazna očetom.
  • Projekt Promocija enakosti spolov v dohodkih iz dela za zmanjšanje razlik v pokojninah, revščine in socialne izključenosti ozavešča o vplivu, ki ga imajo na spolu temelječe neenakosti v dohodkih iz dela na dohodke iz pokojnine ter s tem povezano feminizacijo revščine.
  • AEIOU je neodvisna umetniška skupina, ki ustvarja predstave za najmlajše otroke. Priložnost za zanimivo preživljanje prostega časa z otrokom.
  • Reform je nevladna organizacija iz Osla, ki si prizadeva izboljšati znanje o moških in dečkih, spodbuja vključevanje moških v prizadevanja za enakost spolov in nudi svetovanje in podpora moškim. Reform je partnerska organizacija projekta Očetje in delodajalci v akciji.
  • MenCare je globalna kampanja za promocijo pravičnega in nenasilnega očetovstva, da bi tako povečali družinsko blagostanje in enakost spolov ter izboljšali zdravje mater, očetov in otrok.
  • Projekt Osvojiti politično enakost z novimi imeni – OPENN si prizadeva za povečanje poznavanja in zavesti javnosti o ovirah, ki ženskam otežujejo udejstvovanje in dostop do položajev v političnem odločanju ter o prednostih udeležbe žensk v politiki; povečanje interesa žensk za sodelovanje v politiki; povečanje pripravljenosti na izvajanje ukrepov za večjo zastopanost in udeležbo ter za krepitev vloge žensk v politiki; povečanje znanja,  sposobnosti in medsebojne podpore žensk v politiki na lokalni ravni.
  • Posnetek okrogle mize Moški v boju s stereotipi, ki je potekala na posvetu Enakost spolov - kaj imajo moški s tem? Moški kot očetje, moški v skrbstvenem delu, moški v medijskih reprezentacijah…
  • Ringaraja nudi informacije in nasvete o zanositvi, nosečnosti, negi dojenčka in vzgoji otrok.
  • Združenje mladih, staršev in otrok Sezam nudi varstvo in inštrukcije za otroke.
  • Ključne informacije o pogojih in pravicah do materinskega, očetovskega in starševskega dopusta.
  • Svetovalni centri pomagajo otrokom, mladostnikom in staršem pri razreševanju učnih, čustvenih, vzgojnih, vedenjskih, psihosocialnih in psihiatričnih motenj in težav. Pomoč nudijo psihologi, pedopsihiatri, specialni pedagogi, pedagogi, logopedi in socialni delavci.
  • eMANcipator je nizozemska organizacija za moške in enakost spolov.
  • MenEngage je globalna mreža organizacij in skupin, ki vključujejo moške in dečke v prizadevanjih za enakost spolov.

 

Posvetovalno telo

V okviru projekta je bilo vzpostavljeno Posvetovalno telo ODA, ki je spremljevalno telo projekta, s poslanstvom pridobitve strokovne podpore projektni skupini, obveščanja zainteresirane (strokovne in splošne) javnosti o projektu Očetje in delodajalci v akciji in njegovih izsledkih. Članstvo smo oblikovali z željo po čim večjem vključevanju predstavništva ciljnih skupin in povečanju vpliva na spremembe v praksi.

 

Članici in člana

(po abecednem vrstnem redu)

  • Marko Funkl: portretna fotografija

    Marko Funkl

    Gibanje za dostojno delo in socialno družbo
  • Metka Kuhar: portretna fotografija

    dr. Metka Kuhar

    UL FDV
  • Sonja Robnik: portretna fotografija

    dr. Sonja Robnik

    MDDSZ
  • Iztok Šori: portretna fotografija

    Jože Smole

    Združenje delodajalcev Slovenije

Partnerske organizacije

Mirovni inštitut

Mirovni inštitut je neprofitni raziskovalni zavod, ki razvija interdisciplinarno raziskovalno delo na področjih družboslovja in humanistike. MI je civilnodružbena nevladna organizacija, ki deluje na nacionalni, EU in mednarodni ravni ter povezuje akademsko perspektivo s konkretno socialno in javno politično angažiranostjo v polju človekovih pravic, enakosti spolov, medijev in različnih manjšin. S številnimi domačimi in mednarodnimi partnerji je izvedel preko 150 velikih, srednjih in manjših raziskovalnih in drugih projektov. Posegal je na področja marginaliziranih socialnih in političnih tem, ki niso našle prostora v dejavnostih drugih institucij; v zadnjih letih v problematiko izbrisanih, položaj Romov, migrantov, vidnost etničnih in drugih manjšin v medijskem prostoru, položaj novih nepriznanih manjšin, intimno državljanstvo (LGBT), itn. K vlogi MI kot pomembnega akterja na področju enakosti in pravic v Sloveniji in širše so prispevali tudi izdajanje petih knjižnih zbirk. V zbirki Politike so izšle številne študije s področja (ne)enakosti, posebej s področja spolov in manjšin.

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Univerza v Ljubljani združuje poučevanje na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, vrhunsko znanstvenoraziskovalno in publicistično delo.

Na Fakulteti za družbene vede že vrsto let sistematično raziskujejo na področjih spolov, dela in problematike usklajevanja poklicnega življenja in družine. V zadnjem desetletju je bila fakulteta vključena v mednarodne projekte povezane s temo tega projekta:

Spreminjajoči se trgi dela, politike blaginje in državljanstvo, COST A 13, Delovna skupina o problematiki spola (1999 -2003).

Spol, starševstvo in spreminjajoča se delovna mesta v Evropi, 5. okvirni program Evropske unije (2003-2005).

Spol, delo in zaposlitev v desetih državah kandidatkah iz centralne in vzhodne Evrope, Evropska fundacija (2003-2004).

Mladim materam/družinam prijazno zaposlovanje, program pobude Equal, ESS (2004-2006).

Starši med delom in družino, Urad za enake možnosti RS (2004-2005).

Usklajevanje dela in družbenega blagostanja v Evropi (RECWOWE), FP6, Mreža odličnosti. Usmeritev: Družina, delo in režimi blagostanja (2006-2011). V okviru tega sodelovanja je med mnogimi objavami, v katerih so kot soavtorice bile raziskovalke iz FDV, letos pod uredništvom svetovno znane raziskovalke očetovstva prof. Barbare Hobson izšla knjiga »Work-life Balance« pri Oxford University Press.

Zveza svobodnih sindikatov Slovenije

ZSSS je prostovoljna in demokratična organizacija, neodvisna od političnih strank, parlamenta, vlade in verskih skupnosti. Združuje 22 sindikatov dejavnosti iz različnih sektorjev celotne Slovenije. Od leta 1999 so ZSSS polnopravni člani Evropske konfederacije sindikatov, sodelujejo v mnogih telesih Evropske unije, med drugim tudi v Upravnem odboru Evropske findacije za ozboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (EF) in Svetovalnem odboru Evropske komisije za zdravje in varnost pri delu.

ZSSS se s tematiko enakih možnosti moških in žensk intenzivneje ukvarja tudi preko odbora za enake možnosti, ki ga vodi mag. Andreja Poje. Odbor je osredotočen na iskanje načinov, kako zagotoviti enake, boljše možnosti v okviru dela za oba spola. Prizadevanja potekajo tudi na ravni različnih pogajanj, ko se predstavniki ZSSS zavzemajo za pravice zaposlenih žensk. Svoje aktivnosti na omenjenem področju smo pričeli celoviteje obravnavati s projektom »Plačna vrzel – od znanja k uveljavljanju pravic«, ki je potekal preko Evropske komisije v letu 2013.

Nicha d.o.o.

Podjetje Nicha d.o.o. je agencija za tržno komuniciranje polnega servisa – grafično in web oblikovanje, organizacija dogodkov, multimedija, odnosi z javnostmi. Nudi celostno podporo in znanje na področju komuniciranja. S svojimi enajstletnimi izkušnjami na trgu so pridobili številne ugledne kliente in reference. Zlasti odmevni sta bili kampanji »Ustavimo delo na črno« in »Enakost spolov«. Organizirali so več kot sto dogodkov, od strokovnih in izobraževalnih konferenc, zabavnih in družabnih dogodkov do več dnevnih festivalov ter kongresov. Med drugim so za Ministrstvo za gospodarstvo izpeljali serijo izredno uspešnih dogodkov z nazivom »Postani podjetnica« za spodbujanje ženskega podjetništva. Lastnici podjetja sta poslovni ženski in tudi materi in že enajst let uspešno usklajujeta svoje poklicno in zasebno življenje, razumeta potrebe zaposlenih ter se zavedata pozitivnih vplivov na poslovanje podjetja pri zaposlenih, katerim je omogočeno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Reform – resource centre for men

Reform je neprofitna, nevladna organizacija iz Osla, ki se ukvarja s svetovalnimi, izobraževalnimi in raziskovalnimi storitvami. Financirani so s strani norveškega Direktorata za otroke, mladino in družinske zadeve. Poleg tega Reform prijavlja in sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih. Glavni cilji Reform so: 1) Izboljšati znanje o moških in dečkih. 2) Spodbujati perspektivo moških v medijih in splošni javnosti – povezano z enakostjo spolov. 3) Podpora moškim na lokalni ravni z različnimi storitvami.

Reform izvaja različne aktivnosti: politično in družbeno zagovorništvo v tisku in medijih, individualno svetovanje, skupine za samopomoč pri obvladovanju jeze, pravno svetovanje, telefonska linija za pomoč moškim v stiski, izdaja publikacij, organizacija seminarjev in predavanj.

Sodelovali so pri mnogih nacionalnih in mednarodinih projektih (med njimi):

Equal Partners – Reconsidering the Role of Men in Work and Private Life (2005 – 2006).

FOCUS – Fostering Caring Masculinities (2006-2007).

Papparingen (2009-2010). Cilj projekta je bil testiranje in mapiranje načinov organiziranja skupin za mlade očete na Norveškem. Vzpostavljene so bile tri pilotne skupine, katerih cilj je bil okrepiti kompetence očetov pri skrbi za otroke in vključevanje očetov v skrbstveno vlogo v družinah.

Tiltak 33 (2012 – še poteka). Izobraževanja in usposabljanja za očete o enakosti spolov. Ciljna skupina so javni uslužbenci, ki zagotavljajo storitve za družine z majhnimi otroki.

Financerji

Logotip Norway Grants
SVRK-logotip

O projektu

S projektom v ospredje postavljamo enakopravno očetovstvo ter pomen in vlogo medsebojnega sodelovanja zaposlenih očetov, delodajalcev in sindikatov pri razvoju in preizkusu novih strategij in možnosti usklajevanja delovnega in družinskega življenja, ki konkretno naslavljajo aktualne potrebe zaposlenih očetov.

Osredotočamo se na dve skupini moških, ki se soočajo z različnimi pogoji, ki jim otežujejo enakopravno sodelovanje pri skrbi za družino:

očetje na vodilnih, vodstvenih položajih, katerih delovno mesto zahteva dolge delovnike, neomejeno razpoložljivost in mobilnost;

očetje v prekarnih zaposlitvah, kot so samozaposleni, pogodbeni delavci, delavci preko študentskih napotnic, ki jih tradicionalni ukrepi usklajevanja delovnega in družinskega življenja sploh ne naslavljajo.

To je ključno pri doseganju sprememb v smeri večje enakosti spolov – ki vključuje moške in ženske – na vseh področjih življenja in hkrati sprememb v sferi dela, ki so v prid zaposlenim in delodajalcem. Z ozaveščanjem očetov, delodajalcev in širše javnosti o enakopravnem očetovstvu in pomenu usklajevanja delovnega in družinskega življenja, projekt prispeva k prepoznavanju pomembnosti vloge enakopravnega očeta pri skrbi in vzgoji otrok ter družinskemu življenju.

Cilji projekta

Spodbujanje enakopravnega vključevanja moških in žensk v družinsko življenje in skrb za otroke omogoča enakost spolov na vseh področjih življenja: v zasebnosti, na trgu dela in v politiki.

Spodbujanje večjega vključevanja moških v politike enakosti spolov in usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, koriščenje ukrepov in njihovo soustvarjanje-skupno z delodajalci in sindikati.

Raznolikost potreb – s poudarkom na enakopravnem očetovstvu zaposlenih moških na vodstvenih, vodilnih položajih in/ali mladih v prekarnih oblikah zaposlitev.

V projektu bomo s kvalitativno in kvantitativno raziskavo ter analizo stanja identificirali potrebe in ovire zaposlenih očetov pri usklajevanju delovnega in družinskega življenja, pri čemer se osredotočamo na dve skupini očetov, na vodilnih in vodstvenih položajih ter v prekarnih zaposlitvah.

V sodelovanju z zaposlenimi očeti, delodajalci in sindikati bomo razvili model ukrepov usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter ga izvedli v 6-mesečnem pilotnem preizkusu v izbranih podjetjih. Na podlagi raziskave in pilotnega preizkusa bomo pripravili priporočila za politike in spodbudili delovne organizacije k ovrednotenju že sprejetih ukrepov usklajevanja delovnega in družinskega življenja ter morebitni uvedbi novih ukrepov.

Ciljne skupine

Zaposleni očetje

Zaposleni očetje na vodilnih in vodstvenih položajih ter v prekarnih zaposlitvah, ki predstavljata dva diametralno nasprotna pola socialne in ekonomske moči ter virov:

1.
moški na vodilnih, vodstvenih položajih se pri usklajevanju dela in družine spopadajo z normami »idealnega delavca« in dolgimi delovniki z neomejeno časovno dostopnostjo in geografsko mobilnostjo, kar predstavlja oviro moškim za večje vključevanje v družinsko življenje.

2.
skupina zaposlenih očetov v prekarnih zaposlitvah je spregledana s strani tradicionalnih ukrepov usklajevanja poklicnega in družinskega življenja. Njihove negotove in sestavljene oblike dela terjajo povsem drugačne ukrepe usklajevanja dela in družine.

V kvantitativno študijo bo vključenih najmanj 200 zaposlenih očetov iz vseh regij Slovenije. V kvalitativno študijo bo vključenih 20 zaposlenih očetov. V pilot bo vključenih najmanj 40 očetov.

Delodajalci

Pomanjkanje ozaveščenosti o pomenu usklajevanja poklicnega in družinskega življenja za zadovoljstvo in delovno uspešnost zaposlenih in pomenu potrebnih ukrepih za zaposlene očete.

K sodelovanju bodo povabljeni delodajalci iz vseh regij Slovenije, izmed katerih bo najmanj 10-15 delodajalcev vključenih v projekt. V pilotu bodo sodelovali 4 delodajalci.

Medijska in splošna javnost

Kontakt

Živa Humer, vodja projekta
ziva.humer@mirovni-institut.si
Tel. 01 234 77 20

Spremljajte nas

Koordinator projekta

Mirovni inštitut
Inštitut za sodobne družbene in politične študije
Metelkova 6, 1000 Ljubljana
Telefon: +386 1 234 77 20
Fax: +386 1 234 77 22
E-pošta: info@mirovni-institut.si

Projektna spletna stran je nastala s finančno podporo Programa Norveškega finančnega mehanizma. Za vsebino na spletni strani je odgovoren Mirovni inštitut in zanjo v nobenem primeru ne velja, da odraža stališča Programa Norveškega finančnega mehanizma.