Zbor občank_ov o medijih in demokraciji

Zbor občank_ov od države zahteva ostrejši nadzor nad lastniškim povezovanjem medijev, večjo transparentnost poslovanja in financiranja medijev ter stroga pravila porabe javnih sredstev v medijih. Zahtevajo, da se ustanovi en regulator za vse tipe medijev in da se za medije namesto splošnega statusa gospodarske družbe uvede poseben status medijske družbe, ki deluje v javnem interesu in je družbeno odgovorna in transparentna. Država naj spodbuja notranje lastništvo delavk in delavcev v medijih ter ustanavljanje samoniklih (grassroot) medijev brez oglasov. Zahtevajo regulacijo in sankcioniranje medijskih vsebin, ki so škodljive za ljudi in družbo, upoštevanje odločitev novinarskega častnega razsodišča v sodnih postopkih ter odgovornost lastnikov za etičnost objav v medijih. Od države še zahtevajo, da namensko financira novo in redno zaposlovanje novinarjev v dovolj velikem številu ter produkcijo družbeno relevantnih medijskih vsebin. Zahtevajo absolutno zaščito žvižgačev in tudi širšo prenovo sistema tako, da se omeji prevlada strank v volilnem sistemu z obveznim upoštevanjem preferenčnega glasu volivk_cev.

Zbor občank_ov od medijev zahteva, da objavljajo več poglobljenih, raznolikih in izvirnih vsebin, brez senzacionalizma, propagande in zavajanja. Naj razlagajo kontekst, razkrivajo prikrite interese in poročajo o nadaljevanju in posledicah dogodkov. Ko poročajo ali razpravljajo o neki družbeni skupini ali manjšini, naj obvezno vključijo glasove in poglede predstavnikov te skupine po načelu: Nič o kateri koli družbeni skupini brez te skupine. Pozivajo, da se predpiše minimalna kvota zastopanosti glasov žensk in manjšin v programskih vsebinah medijev. Zahtevajo, da mediji omogočijo občanom_kam vlaganje pritožb ter organizirajo redne (npr. letne) javne sestanke, na katerih imajo občani_ke možnost dialoga, spraševanja in vpliva, npr. predlaganja tem in tematskih prioritet ob spoštovanju uredniške avtonomije. Zahtevajo, da se vzpostavi varuh za področje medijev, ki bo deloval na nacionalni ravni.

Od Evropske unije zahtevajo, da vzpostavi in financira izmenjave v programu Erasmus za profesionalne novinarje.

Poudarjeno zbor občank_ov zahteva, da država zagotovi razvoj, financiranje in izvajanje programov medijske pismenosti za vse generacije, znotraj in zunaj šolskega sistema, pri tem naj finančno podporo zagotovi tudi Evropska unija. Zahtevajo, da tudi mediji, tako javni kot zasebni, tako tisti, ki delujejo na nacionalni ravni, kot lokalni, prevzamejo odgovornost medijskega opismenjevanja in omogočanja participacije občank_ov. Zahtevajo celostni pristop k razvoju medijske pismenosti in participacije, spodbujanje odprtosti šol za gostujoče programe o medijski pismenosti ter stalno usposabljanje učiteljev za poučevanje medijske pismenosti. Od javne radiotelevizije zahtevajo produkcijo programov in vsebin, ki spodbujajo kritično mišljenje in medijsko pismenost.

V ločenih mnenjih so občani_ke, ki so glasovali proti nekaterim zahtevam ali so bili vzdržani, izrazili zadržanost do zaostrovanja regulacije medijev in sankcij, saj to ima lahko pozitivne in negativne plati. Glede zahteve po vplivu javnosti in civilne družbe na medije je v ločenem mnenju izraženo, da zadošča vpliv javnosti pri upravljanju javne RTV in da je nepotrebno medijem naprtiti dodaten civilnodružbeni nadzor. Pomisleki so izraženi glede vloge Evropske unije pri financiranju medijskega opismenjevanja zaradi interesov, ki so lahko v ozadju. Izpostavljena je težavnost določanja, kaj so družbeno relevantne vsebine, ki naj jih država financira ter nasprotovanje predpisovanju kvot žensk in manjšin v vsebinah medijev, ker da medijev ne bi smeli siliti, ampak spodbujati, da poiščejo in vključijo ženske in manjšine.

Zbor občank_ov je eden izmed demokratičnih orodij, ki krepi glas občank_ov v razpravah in odločanju o zadevah v javnem interesu. V Sloveniji zakonodaja omogoča organizacijo zborov občank_ov za posvetovanje na občinski ravni. Hkrati zbore občank_ov pri nas in v mednarodnem okolju razumemo tudi širše, kot obliko posvetovanja, razpravljanja in sodelovanja občank_ov v demokraciji na raznih ravneh z namenom vplivanja  na skupne zadeve.

Zbor občank_ov je strukturirano srečanje, na katerem se razpravlja in glasuje o specifičnih družbenih temah – v našem primeru o medijih in demokraciji. Namen vsakega srečanja je, da člani_ce zbora oblikujejo priporočila in predloge, ki bodo prispevali k izboljšanju stanja. Zbor občank_ov ne nadomešča demokratično izvoljenih organov v državi, vendar so rezultati teh srečanj namenjeni bogatitvi procesov odločanja in lahko pripeljejo do boljših politik. To je metoda, ki odpira pot soglasju in konsenzu ter je lahko protiutež nezaupanju in političnim delitvam, ki prežemajo družbeni prostor.

Take oblike razpravljanja in delovanja so tudi pri nas prej izjema kakor pravilo. A ravno zaradi njihove potencialne bogatitve demokratičnega prostora je zbor občank_ov o medijih in demokraciji enkratna priložnost za občanke_e, da se udeležijo tega poskusa.

Udeleženke_ci zbora občank_ov o medijih in demokraciji, ki ga organizira Mirovni inštitut, bodo razpravljali in se odločali o priporočilih, kako naj mediji podprejo vključevanje ljudi v demokratične procese. Zanimalo nas bo, kako lahko mediji prispevajo h krepitvi demokracije v Sloveniji in kako zagotoviti boljši dostop občank_ov do medijev.

NA KRATKO O POTEKU

Načrtovana so štiri enodnevna srečanja.

Prvo srečanje (15. marec) bo namenjeno spoznavanju delovanja zbora občank_ov in odločanju o postopkih za doseganje zastavljenih ciljev. Udeleženke_ci bodo po krajši uvodni predstavitvi osrednje teme o »medijih in demokraciji« določili prioritete znotraj treh tem, ki se bodo obravnavale na naslednjih srečanjih.

Drugo srečanje (29. marec): tema »Medijski sistemi in regulacija« (o splošni ureditvi medijskega prostora, pravicah in obveznostih medijev ter zaščiti javnega interesa v medijih)

Tretje srečanje (12. april): tema »Mediji in reprezentacija« (kako so v medijih predstavljene in zastopane raznolične družbene skupine in glasovi)

Četrto srečanje (10. maj): tema »Mediji in participacija« (kako mediji omogočajo sodelovanje občank_ov v medijih in demokraciji)

Drugo, tretje in četrto srečanje bodo namenjeni oblikovanju predlogov za vsako izmed izbranih tem. Na vsakem srečanju se bodo udeleženke_ci najprej seznanili s prispevki strokovnjakov_inj in sodelovali v izmenjavi mnenj, potem pa s pomočjo moderatork oblikovali in sprejeli sklepe in priporočila. Srečanja zbora občank_ov bodo potekala po načelih akcijskega raziskovanja z udeležbo (ang. participatory action research) v skladu z znanstveno-raziskovalnimi metodami.

REZULTATI

Rezultati (sklepi in priporočila) zbora občank_ov bodo junija 2025 predstavljeni odločevalkam_cem, medijski skupnosti in drugi zainteresirani javnosti v Sloveniji. Poleg tega bodo priporočila zborov občank_ov iz Slovenije, Avstrije, Češke, Irske in Nemčije predstavljena tudi na ravni EU na začetku leta 2026.

Predstavitev zahtev zbora občank_ov o medijih in demokraciji, 2. 6. 2025
Prisluhnite predlogom in zahtevam zbora občank_ov! Za dogodek se je treba v naprej prijaviti.

Zbor občank_ov o medijih in demokraciji v Sloveniji se zaključuje, a proces uresničevanja zahtev se šele začenja, 14. 5. 2025
Osrednja tema tokratnega srečanja je bila »mediji in participacija«, gostja dogodka pa je bila Kaja Jakopič, direktorica digitalnih vsebin na Radioteleviziji Slovenija (RTVS).

Zbor občank_ov v Sloveniji nadaljuje z diskusijo: reprezentacije, odgovornost medijev in 12 novih zahtev, 29. 4. 2025
Za uvod v temo je na srečanju kot gost nastopil Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera, enega največjih in najstarejših slovenskih časopisov.

Od ekonomije medijev do prenove sistema: Drugi zbor občank in občanov v Sloveniji določil prvih 11 zahtev, 9. 4. 2025
Drugi zbor občank_ov udejanja nadaljevanje razprave med 20 občankami in občani, ki so tokrat naslovili ključna vprašanja v zvezi z medijskimi sistemi in regulacijo.

Prvi zbor občank in občanov o medijih in demokraciji v Sloveniji identificira ključne izzive na področju medijev, 26. 3. 2025
Od netransparentnosti lastništva medijev do manjka pluralnosti glasov – prvi zbor občank in občanov o medijih in demokraciji v Sloveniji identificira ključne izzive.

Želite sodelovati na zboru občank_ov o medijih in demokraciji?, 19. 2. 2025
Podaljšujemo prijave na zbor občank_ov do 25. 2. 2025.

Želite sodelovati na zboru občank_ov o medijih in demokraciji?, 20. 1. 2025
Med marcem in junijem 2025 organiziramo zbor občank_ov o medijih in demokraciji. Če vas zanima obravnavana tema in udeležba, vas vabimo, da se prijavite.