30. obletnica delovanja fundacije Georgea Sorosa na področju nekdanje Jugoslavije

Fundacija, ki jo je ustanovil George Soros, Open Society Foundations, letos obeležuje 30. obletnico delovanja na področju nekdanje Jugoslavije. Prva fundacija v regiji je bila ustanovljena leta 1991 v Beogradu, ko je SFRJ še obstajala. Njen namen je bil, da podpira procese demokratizacije na celotnem območju Jugoslavije. Po razpadu socialistične federacije je George Soros odprl fundacije v vsaki izmed novih držav, kmalu potem pa tudi v Albaniji.

Ob 30. obletnici smo se spomnili delovanja Sorosevih fundacij, premislili takratna prizadevanja in se pogovorili o tem, kako je mogoče v sedanjih razmerah uveljavljati načela odprte družbe. Zato  Soroseve fundacije in njihove partnerske organizacije med aprilom in junijem 2021 organizirajo spletne dogodke v osmih državah – v Albaniji, Bosni in Hercegovini,  Črni gori, na Hrvaškem, na Kosovu, v Severni Makedoniji, Sloveniji in Srbiji. Hkrati bo izšla knjiga, ki bo predstavila podatke o delovanju fundacije v 30 letih v omenjenih državah ter eseje več kot dvajsetih priznanih avtoric in avtorjev. Več informacij je dostopnih na spletni strani: https://30yearsinitiative.com/.

V Sloveniji je spletni pogovor na pobudo Open Society Foundations organiziral Mirovni inštitut 6. maja 2021.

V pogovoru smo se s spomini, pogledi in razmišljanji osredotočili na dva sklopa vprašanj:

• prvič, kako se je prizadevanje za odprto družbo snovalo in uresničevalo v 1990-tih, ko je fundacija še delovala v Sloveniji, kakšen vpliv na civilno družbo, kulturo in medije, šolstvo, znanost in umetnost je imelo takratno delovanje fundacije, katere vsebine in metode so pustile sledi, česa se je vredno spominjati in kaj je dobro vedeti o tem obdobju;
• ter drugič, kako ideja odprte družbe odmeva danes v Sloveniji, kaj je ostalo od vizij, idej, organizacij in projektov, ki jih je fundacija v devetdesetih zagovarjala in podpirala,  kje so danes potenciali, v katere procese in akterje usmeriti pogled in upanje, ko premišljujemo o stanju in prihodnosti demokracije in odprte družbe v Sloveniji.

Povzetek spletnega pogovora

Iztok Šori je uvodoma izpostavil, da je  imela fundacija za odprto družbo za razvoj nevladnih organizacij in demokratičnih standardov v Sloveniji pomembno vlogo. Poleg podpore skozi neposredno delovanje v Sloveniji v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, je Mirovnemu inštitutu za njegovo delovanje na področju človekovih pravic in enakosti med letoma 2001 in 2014 namenjala institucionalno podporo. Rastko Močnik, ki je bil predsedujoči Sveta Zavoda za odprto družbo – Slovenija,  je izpostavil, da so fundacije za odprto družbo delovale v državah nekdanje Jugoslavije v devetdesetih letih prejšnjega stoletja v  razmerah, zaznamovanih z vojno, hkrati pa je bilo sodelovanje med njimi, med ljudmi in programi v teh fundacijah, nadvse harmonično. Zahvala za to gre predvsem ljudem, ki so delovali v teh fundacijah in v organih fundacij. Izpostavil je Živka Pregla, predsednika Sveta Zavoda za odprto družbo – Slovenija, čigavo strpnost in konstruktivnost še danes pogreša. Kot pomemben je izpostavil program Vzhod-Vzhod, ki je bil vzpostavljen kot  program sodelovanja med posamezniki, organizacijami in institucijami  iz različnih državah Vzhodne Evrope tj.  med nekdanjimi socialističnimi državami. Temeljil je na samoiniciativnosti, na horizontalnem povezovanju in neposrednem delovanju. Močnik je še poudaril, da se je skozi delovanje fundacije za odprto družbo pokazala moč alternative v nekdanji Jugoslaviji. Ta alternativa ni bila sposobna le preživeti vojno, ampak je bila tudi ustvarjalna in je marsikaj naredila. Nadaljevala je svoj razvoj, ki je se je začel v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja  v času Jugoslavije. Kot je povedal Močnik, je k temu razvoju bistveno pripomoglo delovanje fundacij Georgea Sorosa v teh državah.

Iztok Šori, Rastko Močnik, Tanja Rener, Brankica Petković

Tanja Rener, ki je bila članica Sveta Zavoda za odprto družbo – Slovenija,  je izpostavila, da je v delovanju Zavoda za odprto družbo v Sloveniji  sodelovalo več ljudi, ki so bili del družbeno-aktivistične scene iz osemdesetih in je to vplivalo na delo fundacij. »Počeli smo tri stvari: prvo, zavod je vstopal na mesto izginjajoče socialistične države in ta pozicija je bila temeljito shizofrena. Spomnim se kreativnih prepirov, ali naj podpremo določene stvari, ki jih je bilo res potrebno podpreti ali ne. In tisti ‘ne’ je šel na rovaš države, ki bi morala določene stvari podpreti, pa jih nekako več ni… Drugo, civilne iniciative in ti ostanki gibanj iz osemdesetih let so se lahko ohranili. Brez fundacije bi bilo bistveno težje. In nekateri so še dandanes živi, bolj so odporni, bolj resistentni, kot če fundacije ne bi bilo. In tretje, nekatere organizacije in programe je fundacija iniciirala, niso še obstajale in se razmeroma dobro in uspešno razvijajo še danes,« je povedala Tanja Rener.

Anica Mikuš Kos in Slavko Gaber sta izpostavila pomen programov pomoči šolanju in psihosocialnem razvoju begunskih otrok iz Bosne in Hercegovine v Sloveniji, ki jih je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja zagotavljala fundacija za odprto družbo v Sloveniji. Poleg podpore programom  nevladnih organizacij, ki so pomagale begunskim otrokom in šolam, je George Soros ob obisku v Ljubljani podprl vladni program šolanja begunskih otrok s 500 tisoč ameriških dolarjev, Slavko Gaber pa je takrat bil minister za šolstvo.

Anica Mikuš Kos se spominja, da  »v tistem času tisti, ki smo si prizadevali za pomoč beguncem, uradno nismo bili lepo videni. Pri narodu je bilo dosti simpatij za begunce, ampak na formalni ravni pa stvari niso bile posebej ugodne« Podpora fundacije za odprto družbo je bila v takšnih okoliščinah izjemnega pomena: »Res je bilo zelo pomembno imeti ne samo nekoga, ki samo financira nekaj, ampak tudi daje podporo,« je povedala Anica Mikuš Kos.

Slavko Gaber se je spomnil obiska Georgea Sorosa in prizadevanja, da se javno razglasi, da je namenil pol milijona dolarjev za šolanje begunskih otrok.  Ni šlo le za pomembno finančno pomoč, ampak tudi za protiutež skrajnim nacionalističnim glasovom, ki so segali od parlamenta do groženj na cesti, namenjenih tistim, ki so pomagali beguncem. Donacija in obisk Sorosa sta bila »pomembno sporočilo.«  Gaber je tudi sam sodeloval v prizadevanju, da o donaciji izve javnost v Sloveniji, ter je poudaril pomen tega, da je nacionalna televizija takrat o tem poročala in dala vedeti, da so ljudje, ki skrbijo in nam kot skupnosti v Sloveniji pomagajo, da se ohranja temeljna digniteta  in omogoča begunskim otrokom, da bodo imeli možnost živeti naprej.

Anica Mikuš Kos, Slavko Gaber, Danica Purg, Barbara Borčić

Danica Purg, ki je bila članica Sveta Zavoda za odprto družbo – Slovenija, je izpostavila, da je delovanje zavoda zaznamovala veliko raznolikost projektov in velika raznolikost ljudi. »Soros nam je pomagal pri začetku Akademije za profesorje managementa,« je povedala. Poudarila je, da se je skozi sodelovanje v delu fundacije za odprto družbo veliko naučila in veliko pridobila, ter je tudi danes angažirana v svetu Slovenske filantropije.

Barbara Borčić, ki je bila najprej članica tima, nato pa še vodila SCCA, center za sodobno umetnost, takrat še znotraj Zavoda za odprto družbo – Slovenija, je povedala, da so v SCCA takrat imeli veliko boljše produkcijske pogoje  in so jih lahko nudili tudi umetnicam in umetnikom. Projekti, ki so jih lahko zasnovali, so bili zelo kompleksni in zahtevni. Izpostavila je projekt Urbanarija, ki je pripeljal umetnost v prostore, ki niso bili namenjeni ustvarjanju, ter je vzpostavil veliko nepredvidenih povezovanj in sodelovanj. Omenila je tudi projekt Video dokument, ki je prvi začel z dokumentiranjem video produkcije. Vzpostavili so izobraževanje za kustose – Svet umetnosti. Sodelovali so se z Ljudmilo pri povezovanju umetnosti in interneta, »da so umetniki začeli razumeti internet kot orodje, kot svoje izrazno sredstvo«. Zagotovo je bilo pomembno tudi opremljanje šol in nevladnih organizacij z računalniško opremo, je izpostavila Barbara Borčić.

Sandra Bašić Hrvatin, ki je sodelovala pri delovanju medijskega programa Zavoda za odprto družbo – Slovenija, pri zagonu projekta Media Watch in revije Medijska preža, ter v uredništvu revije delovala tudi znotraj Mirovnega inštituta, je povedala, da je bila Medijska preža »najboljša revija na področju medijev v Evropi«. Izrazila je obžalovanje, da izdajanje Medijske preže, ko je finančna podpora fundacije za odprto družbo za izhajanje revije pri Mirovnem inštitutu presahnila, ni prevzela nobena druga inštitucija, npr. katera izmed fakultet. »Še danes moji študentje uporabljajo marsikateri tekst, ki je bil tam objavljen. Knjige v zbirki Media Watch so med najbolj branimi in se jih še danes podaja, deli in bere med študenti.« Poudarila je še vlogo, ki jo je imel medijski program pri Mirovnem inštitutu s finančno podporo fundacije za odprto družbo pri snovanju in izvedbi niza regionalnih, komparativnih raziskav delovanja medijskih sistemov v državah na Balkanu in širše v Vzhodni Evropi. S tem se je vzpostavila in krepila mreža raziskovalcev medijev v regiji, ki so se razvili v ključne in samostojne raziskovalce,  ki niso le zbiralci podatkov za raziskave, vodene zunaj regije.

Sandra Bašić Hrvatin, Vlasta Jalušič, Lev Kreft, Beka Vučo

Vlasta Jalušič, ki je bila direktorica Mirovnega inštituta, ko je inštitut leta 2001 prevzel tri programe nekdanjega Zavoda za odprto družbo – Slovenija in začel prejemati institucionalno podporo fundacije Georgea Sorosa, je izpostavila, da je bil inštitut ves čas tega sodelovanja s fundacijo popolnoma neodvisen in avtonomen pri svojem delovanju. Hkrati je poudarila, kakšen zagon je Mirovnemu inštitutu in drugim nevladnim organizacijam omogočila podpora fundacije za odprto družbo:  »Nam se je zgodil neverjeten razvoj, tako mišljenjski kot profesionalni. Govorim o vseh organizacijah, iz celega spektra, ki so izšle iz tega prvega gibalca. Postali smo izjemno profesionalizirani, sposobni učinkoviti raziskovalci, nevladne organizacije in civilna družba. Imamo kapacitete, ki so po moje izjemne. Tisto, kar se je hkrati v družbi zgodilo, je popolnoma nasprotni trend na področju tako imenovane profesionalne politike. Tam se je zgodila popolna degradacija, popolna deprofesionalizacija in to je ta trenutek katastrofalno. Vladajo nam najbolj neprofesionalni ljudje, kot si jih lahko predstavljamo. Skratka, imamo popolno neravnotežje med civilno družbo in profesionalno politiko.«

Lev Kreft je bil predsednik Upravnega sveta Mirovnega inštituta, ko je leta 2001 del programov Zavoda za odprto družbo – Slovenija prešel na Mirovni inštitut in je hkrati inštitut začel prejemati institucionalno podporo fundacije za odprto družbo. Izpostavil je kompleksnost tega prehoda in izzive, da se to povezovanje opravi dobro in v prid načel, za katera so se zavzemale obe organizaciji.

Beka Vučo, regionalna direktorica Open Society Foundations v New Yorku za fundacije v državah nekdanje Jugoslavije od  leta 1991 do decembra 2020, je poudarila, da je bilo obdobje zagona in delovanja fundacij za odprto družbo v regiji obdobje učenja, kako vzpostaviti in voditi fundacije. Hkrati je to obdobje zaznamovala povezanost in tovarištvo med ljudmi, ki so delovali v fundacijah, medsebojno zaupanje in razumevanje v težkih razmerah vojne na območju nekdanje Jugoslavije. Izpostavila je raznolikost in bogastvo programov, ki jih je razvijala fundacija v Sloveniji ter s tem prispevala k razvoju številnih področij – civilne družbe, medijev in novinarstva, visokega šolstva, vzgoje in izobraževanja, kulture in umetnosti, založništva, knjižnic, varstva okolja, zdravstva (vključno z zagonom programa za paliativno oskrbo), enakosti spolov, delovanja romskih organizacij, izmenjav in sodelovanja v okviru programa Vzhod-Vzhod, individualnih potovalnih štipendij za študijske obiske v tujini za znanstvenike, umetnike, novinarje… Iz tega je nastalo več samostojnih programov in nevladnih organizacij – PIC, Ljudmila, Pina, Kibla, SRCe, Korak za korakom, Za in proti… Prenos dela programov Zavoda za odprto družbo – Slovenija na Mirovni inštitut leta 2001 in sodelovanje med Mirovnim inštitutom in Open Society Foundations, ki še traja, je opisala kot prelomno in zelo pozitivno.

Alja Brglez, Aldo Milohnić, Tatjana Vonta, Bojana Skrt

Alja Brglez, ki je bila med letoma 1995 in 1998 direktorica Zavoda za odprto družbo – Slovenija, je poudarila odprtost takratne fundacije za raznolike teme in programe ter pripravljenost in prizadevnost sodelavk in sodelavcev za kompleksne in raznolike naloge. Aldo Milohnić, ki je bil direktor Zavoda za odprto družbo Slovenija v času zapiranja fundacije leta 2000, pred tem pa je vodil več programskih sklopov, je izpostavil pomembno vlogo Rastka Močnika pri zagonu, vodenju in delovanju zavoda.  Bojana Skrt, ki vodi Za in proti – zavod za kulturo dialoga, ki je nastal s podporo Zavoda za odprto družbo – Slovenija, se je spomnila težavnega obdobja po zaprtju fundacije v Sloveniji ter izpostavila, da so skoraj vse organizacije, ki so takrat nastale s podporo Zavod za odprto družbo – Slovenija, uspele preživeti in so dejavne še danes. Tatjana Vonta, ki je vodila program Korak za korakom, namenjen vrtcem v Sloveniji, je opisala, kako so po zaprtju fundacije našli okrilje za program v Mreži za profesionalni razvoj vzgojiteljev in učiteljev in v Centru za kakovost v vzgoji in izobraževanju. V današnji krizni situaciji za vzgojo in izobraževanje vidi ponovni izziv za demokratične pristope k vzgoji in izobraževanju, ki se jih spričo prevlade zdravstvene paradigme v času pandemije zelo težko uresničuje. »Verjetno bo potrebno poiskati poti, ki bodo pomagale sedanjim generacijam vzpostaviti demokratične vrednote in jih znati tudi uveljavljati. Skrajni čas je, da se temu ponovno zelo intenzivno posvetimo,« je povedala Tatjana Vonta.