• Politika emancipacije obstaja le v procesih razglašanja, oznanjanja in udejanjanja, ki se kažejo kot aktivna misel-praksa, ki jo sočasno in brez posredovanja razglaša in izvaja njen protagonist, aktivist, militant in ki je posledica univerzalnega mišljenja, v katerem se razkrojijo oziroma postanejo za mišljenje popolnoma irelevantne vse razlike.
    Lana Zdravković o politiki emancipacije
  • Država mora zagotoviti popravo krivic za vse žrtve izbrisa, ne glede na njihov status v Sloveniji – prav vsi so bili izbrisani na enak, nezakonit način in pravice so bile kršene vsem.
    Katarina Vučko o popravi krivic izbrisanim
  • Četudi v »normalnih« časih prizadevanje za resnico ni bistveno za politični prostor, je danes izrekanje resnice in razkrivanje dejstev postalo delovanje par excellence. Tu se bije ključni politični boj. To ni preveč dober znak, saj kaže, da živimo v težkih, temnih časih.
    Vlasta Jalušič, intervju v Mladini 2020
  • Vzroke za razmah antipolitičnega in antimedijskega razpoloženja lahko pojasnimo z refleksijo »postdemokracije«, aktualnih razmer, ko se demokratične strukture vse bolj praznijo, ko se klasična strankarska politika spreminja v spektakel in ko argumentirano razpravo, ki pripelje do racionalnih odločitev o zadevah javnega pomena, nadomeščajo enovrstični tviti.
    Mojca Pajnik, Mladina
  • Da bi dosegli enakomernejšo in bolj pravično porazdelitev dobrin, kapitala ali hrane, niso dovolj razvojne politike in strategije. Potrebno je na globalni ravni zagotoviti skladnost politik na vseh področjih, ki kakorkoli vplivajo na razvojno področje oz. na razvoj »držav v razvoju«.
    Maja Ladić o razvojnih politikah
  • Če želimo presegati obstoječe neenakosti med spoli, mora enakost spolov naslavljati in vključevati vse, tako ženske kot moške, različne potrebe in specifične situacije posameznic in posameznikov.
    Živa Humer o enakosti spolov

Izjave za javnost |18. 10. 2023

Vsi Palestinci_ke niso Hamas, vsi Izraelci_ke niso Netanjahu

Pozivamo predstavnike slovenskega političnega vrha, tako vlade kakor opozicije, da se zavzamejo za spoštovanje človekovih pravic in enakost vseh ljudi. Vlada lahko sedaj pokaže, da ni dobila statusa nestalne članice Varnostnega sveta le za pridobivanje prestižnih diplomatskih funkcij, temveč je res želela prispevati k svetovnemu miru.
Preberi celotno izjavo

MISLITI-MIR_logotip_pasicaMisliti mir 4: Kakšna je moč umetnosti v vojni – »Ali je pero močnejše od meča?«

Posnetek četrtega pogovora iz cikla ‘Misliti mir’ Mirovnega inštituta na temo “Kakšna je moč umetnosti v vojni – »Ali je pero močnejše od meča?”, 25. 1. 2024 na Mostovni v Solkanu. V pogovoru so sodelovali_e  gledališki režiser Žiga Divjak; filozofinja, režiserka in performerka dr. Bara Kolenc; pisatelj in filozof dr. Mirt Komel ter novinar in filmski ustvarjalec Erik Valenčič. Pogovor je povezovala filozofinja in performerka ter raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Lana Zdravković.

                                                                                                                                                                                                             Video posnetek

HRG-Logo-za benerVodnik po človekovih pravicah

Vodnik po človekovih pravicah je spletno orodje za pravno samopomoč. Vodnik na enostaven način pojasnjuje temeljne pravice na različnih področjih družbenega življenja. Ustvarjen je z namenom pomagati posameznikom_cam razumeti svoje pravice in obveznosti ter razvijati sposobnosti za uporabo človekovih pravic v konkretnih situacijah.

Več informacij

Kdo-smo-mi-banner

Spletna razstava ob 30. obletnici Mirovnega inštituta

Trideseta obletnica Mirovnega inštituta sovpada s 30. obletnico države Slovenije. Ob tej priložnosti smo postavili spletno razstavo, ki predstavlja dosežke in povzema aktivnosti, ki jih je MI izvedel v vseh teh letih v lokalnem in mednarodnem prostoru. Hkrati je razstava posvečena vsem, ki so zagnali in vztrajno poganjajo Mirovni inštitut.

Več informacij