Mednarodne organizacije: Ukrajina mora prenehati s preganjanjem Jurija Šeljaženka, mirovnega aktivista in ugovornika vesti

Več mednarodnih organizacij za človekove pravice izraža resno zaskrbljenost zaradi nadaljnjega preganjanja ukrajinskega mirovnega aktivista in ugovornika vesti Jurija Šeljaženka. Trenutno se sooča z neposredno grožnjo aretacije in prisilne mobilizacije v ukrajinsko vojsko, kar predstavlja kršitev temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do svobode misli, vesti in vere.

Jurij Šeljaženko je ob božiču prejel poziv na vojaški urad, na katerega se je pritožil. V odgovor je prejel uradne dopise več državnih organov, ki so zapisali, da Ukrajina v času vojne ne priznava pravice do ugovora vesti. Sekretariat parlamentarne komisije za človekove pravice je v odgovoru zapisal, da je mobilizacija »edini nujni ukrep« in da je možnost nadomestne civilne službe izključena.

Mednarodni pravni standardi takšno prakso izrecno prepovedujejo. 18. člen  Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah določa, da se pravica do ugovora vesti ne sme omejevati niti v času izrednih razmer ali vojne. Poročila Združenih narodov in Sveta Evrope opozarjajo, da so bili nekateri ukrajinski ugovorniki vesti že mučeni ali zaprti.

Organizacije opozarjajo, da kriminalizacija ugovora vesti spodkopava demokratična načela in ogroža posameznike, ki zagovarjajo nenasilne alternative vojskovanju. Šeljaženko, ki je javno izražal ugovor vesti že od leta 1998, je tudi tarča obtožb o domnevnem »opravičevanju ruske agresije« zaradi svojih pacifističnih stališč, v katerih je jasno obsodil rusko invazijo in pozival k nenasilnemu odporu.

Primer Šeljaženka so obravnavali posebni poročevalci Združenih narodov in je izpostavljen v poročilih OHCHR ter Amnesty International.

Mednarodne organizacije pozivajo ukrajinske oblasti, naj nemudoma prenehajo s preganjanjem ugovornikov vesti, umaknejo obtožbe zoper Šeljaženka ter zagotovijo spoštovanje človekovih pravic v skladu z mednarodnimi obveznostmi. Prav tako pozivajo mednarodno skupnost, naj zagotovi zaščito mirovnim aktivistom, vključno z možnostjo azila, kadar so ogroženi v svoji matični državi.