Misliti mir 7: Nujnost oboroževanja: med varnostjo, dobičkom in iluzijo miru

Vabimo vas na omizje “Nujnost oboroževanja: med varnostjo, dobičkom in iluzijo miru”,  kjer bomo kritično obravnavali vse pogostejše pobude o nujnosti oboroževanja Slovenije, Evrope in sveta. Pri tem se bomo spraševali ali še obstaja prostor za razmislek, ki bi lahko prehitel logiko vojne in ali zagotavljamo varnost z več orožja ali s krepitvijo miru?

• Datum: četrtek, 13. november 2025
• Ura: ob 17.00 uri
• Prostor: Velika sejna soba Mestne občine Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana

Evropski parlament je marca 2025 sprejel 800-milijardni načrt ReArm Europe, ki naj bi okrepil obrambne zmogljivosti Evropske unije. Načrt odpira vrsto vprašanj: ali pomeni začetek oblikovanja evropske obrambne arhitekture ali zgolj povečano odvisnost od ZDA in Nata? Kakšne bodo ekonomske, družbene in politične posledice tako obsežnih vlaganj v oboroževanje, ki jih bodo nosile države članice? Komu bodo investicije v oboroževanje najbolj koristile: vojaški industriji ali evropskim državljanom?

Pogovor bo razprl ekonomske, politične in filozofske razsežnosti ponovnega oboroževanja Evrope: od vloge Francije kot edine jedrske sile v EU, do odnosa med Natom in EU ter vprašanja, ali več orožja res pomeni več varnosti.

• dr. Jelena Juvan (Katedra za obramboslovje, FDV)
• dr. Peter Klepec (Filozofski inštitut, ZRC SAZU)
• dr. Nan Tian (Program vojaških izdatkov in proizvodnje orožja, Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave – SIPRI)

Moderatorka: dr. Lana Zdravković (Mirovni inštitut)

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku. Za dodatne informacije nas lahko kontaktirate na lana.zdravkovic@mirovni-institut.si.

Omizje je del pogovornega cikla Misliti mir, ki ga organizira Mirovni inštitut.

Govorke_ci:

Jelena Juvan je predavateljica, višja znanstvena sodelavka in trenutno predstojnica na Katedri za obramboslovje in na Obramboslovnem raziskovalnem centru Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. Pri poučevanju in raziskovanju se osredotoča na evropsko varnost,  varnostno in obrambno politiko, krizno upravljanje, civilno-vojaške odnose ter kibernetsko in informacijsko varnost. Je podpredsednica Evroatlantskega sveta Slovenije, kjer promovira evroatlantske vrednote, transatlantsko sodelovanje in udejstvovanje javnosti v varnostnih zadevah. Je avtorica teksta “(Un)successfull positioning of a small state in the EU: case of Slovenia and Western Balkans” (2023).

Peter Klepec je filozof, znanstveni svetnik in profesor, zaposlen na Filozofskem inštitutu ZRC SAZU. Glavna področja njegovega raziskovanja so sodobna francoska filozofija, nemška klasična filozofija, Lacanova psihoanaliza, kritika ideologije. Objavil številne članke o Kantu, Heglu, Freudu, Lacanu, Deleuzu, Badiouju, Foucaultu, Rancièreju, Lyotarda, Lefortu, Habermasu, Negriju, Agambenu, Laclauju. Je avtor knjig: Vznik subjekta (2004), Kapitalizem in perverzija. 1, Dobičkonosne strasti (2008), Kapitalizem in perverzija 2: Matrice podrejanja (2019). Ravnokar je izšla njegova nova knjiga “Časi nočne more” (2025). Je tudi član uredniškega odbora revije Problemi in odgovorni urednik revije Filozofski vestnik.

Nan Tian je raziskovalec in vodja programa Vojaški izdatki in proizvodnja orožja na Stockholmskem mednarodnem inštitutu za mirovne raziskave – SIPRI, kjer je odgovoren za spremljanje in upravljanje baze podatkov o vojaških izdatkih. Njegovo raziskovalno delo obsega vprašanja, povezana s trendi svetovnih vojaških izdatkov, povpraševanjem in posledicami vojaške porabe ter transparentnostjo in proračunskimi postopki na področju obrambe. Ukvarja se tudi z analizo gibanj v svetovni orožarski industriji. Njegova doktorska disertacija z naslovom »Vojaška poraba, konflikt in razvoj« preučuje razmerje med vojaškimi izdatki, državljanskimi konflikti in gospodarskim razvojem.

Več o vsebini dogodka:

Evropski parlament je marca 2025 podprl 800-milijardni načrt ReArm Europe, ki omogoča vlaganja v obrambo iz proračunov držav članic EU, novega posojilnega instrumenta in proračuna EU. Pobuda sovpada z zahtevo Donalda Trumpa, da članice Nata močno povečajo obrambne izdatke. Analitiki opozarjajo, da množične naložbe ne pomenijo skupne evropske obrambne arhitekture, temveč povečano finančno breme posameznih držav.

Kaj ponovno oboroževanje EU pomeni v pragmatičnem in ekonomskem smislu?  Gre za korak k evropski vojaški samostojnosti ali za sledenje ameriškemu diktatu? Evropa večino orožja uvaža iz ZDA in Izraela, zato bi se z večjim oboroževanjem njena odvisnost še povečala, dobički pa bi se stekali izven EU. V ospredju je dilema, komu koristi ta investicija – vojaški industriji ali evropskim državljanom – in ali gre za poskus oživitve gospodarstva, zlasti nemškega. Spomin na trideseta leta prejšnjega stoletja opozarja, da je vzpon oboroževalne industrije kot odgovor na ekonomsko krizo lahko poguben.

Politično bo rast obrambnih izdatkov oslabila socialno državo – manj bo sredstev za zdravstvo, šolstvo, pokojnine, kulturo in zeleni prehod. Družbena negotovost krepi skrajno desnico in nacionalizem, pacifistična levica pa je marginalizirana in demonizirana. Oboroževanje lahko sproži nove globalne napetosti, vprašanje pa ostaja, ali več orožja res pomeni več varnosti.

Filozofsko se utrjuje občutek nujnosti oboroževanja, medtem ko je vsak poziv k premisleku označen za izdajo. Kljub zavesti, da je mir boljši od vojne, prevladujejo politične teorije, ki človeka razumejo kot konfliktno bitje.

Evropa, ki je dopuščala vojne na Balkanu, zdaj gleda vojno na svojem pragu. Vprašanje je, ali še obstaja prostor za razmislek, ki bi lahko prehitel logiko vojne.