Zahteve zbora občank_ov o medijih in demokraciji

V ponedeljek, 9. junija 2025, smo v Ljubljani predstavili zahteve zbora občank_ov o medijih in demokraciji. Zbor občank_ov o medijih in demokraciji, ki se je sestal na štirih celodnevnih srečanjih med marcem in majem 2025, je sprejel 30 zahtev za spremembo medijske politike in medijskih praks z namenom krepitve demokratične vloge medijev.

Potek in rezultati zbora občank_ov so potrdili potrebo po vključevanju občank in občanov v razpravo o medijih in demokraciji.

Zbor se je izkazal za primerno orodje za vpogled v predstave in pričakovanja občank_ov glede demokratičnih funkcij medijev. V zasnovi in poteku razprave je zbor sledil načelu vključevanja (participacije). Raznolika sestava občank_ov, ki se pred tem niso poznali, četudi ni reprezentativna, je pokazala, da v dobro pripravljeni, informirani in moderirani razpravi občanke_i angažirano in spoštljivo izražajo in usklajujejo poglede in predloge.

Povzetek zahtev zbora občank_ov o medijih in demokraciji

Zbor občank_ov od države zahteva ostrejši nadzor nad lastniškim povezovanjem medijev, večjo transparentnost poslovanja in financiranja medijev ter stroga pravila porabe javnih sredstev v medijih. Zahtevajo, da se ustanovi en regulator za vse tipe medijev in da se za medije namesto splošnega statusa gospodarske družbe uvede poseben status medijske družbe, ki deluje v javnem interesu in je družbeno odgovorna in transparentna. Država naj spodbuja notranje lastništvo delavk in delavcev v medijih ter ustanavljanje samoniklih (grassroot) medijev brez oglasov. Zahtevajo regulacijo in sankcioniranje medijskih vsebin, ki so škodljive za ljudi in družbo, upoštevanje odločitev novinarskega častnega razsodišča v sodnih postopkih ter odgovornost lastnikov za etičnost objav v medijih. Od države še zahtevajo, da namensko financira novo in redno zaposlovanje novinarjev v dovolj velikem številu ter produkcijo družbeno relevantnih medijskih vsebin. Zahtevajo absolutno zaščito žvižgačev in tudi širšo prenovo sistema tako, da se omeji prevlada strank v volilnem sistemu z obveznim upoštevanjem preferenčnega glasu volivk_cev.

Zbor občank_ov od medijev zahteva, da objavljajo več poglobljenih, raznolikih in izvirnih vsebin, brez senzacionalizma, propagande in zavajanja. Naj razlagajo kontekst, razkrivajo prikrite interese in poročajo o nadaljevanju in posledicah dogodkov. Ko poročajo ali razpravljajo o neki družbeni skupini ali manjšini, naj obvezno vključijo glasove in poglede predstavnikov te skupine po načelu: Nič o kateri koli družbeni skupini brez te skupine. Pozivajo, da se predpiše minimalna kvota zastopanosti glasov žensk in manjšin v programskih vsebinah medijev. Zahtevajo, da mediji omogočijo občanom_kam vlaganje pritožb ter organizirajo redne (npr. letne) javne sestanke, na katerih imajo občani_ke možnost dialoga, spraševanja in vpliva, npr. predlaganja tem in tematskih prioritet ob spoštovanju uredniške avtonomije. Zahtevajo, da se vzpostavi varuh za področje medijev, ki bo deloval na nacionalni ravni.

Od Evropske unije zahtevajo, da vzpostavi in financira izmenjave v programu Erasmus za profesionalne novinarje.

Poudarjeno zbor občank_ov zahteva, da država zagotovi razvoj, financiranje in izvajanje programov medijske pismenosti za vse generacije, znotraj in zunaj šolskega sistema, pri tem naj finančno podporo zagotovi tudi Evropska unija. Zahtevajo, da tudi mediji, tako javni kot zasebni, tako tisti, ki delujejo na nacionalni ravni, kot lokalni, prevzamejo odgovornost medijskega opismenjevanja in omogočanja participacije občank_ov. Zahtevajo celostni pristop k razvoju medijske pismenosti in participacije, spodbujanje odprtosti šol za gostujoče programe o medijski pismenosti ter stalno usposabljanje učiteljev za poučevanje medijske pismenosti. Od javne radiotelevizije zahtevajo produkcijo programov in vsebin, ki spodbujajo kritično mišljenje in medijsko pismenost.

V ločenih mnenjih so občani_ke, ki so glasovali proti nekaterim zahtevam ali so bili vzdržani, izrazili zadržanost do zaostrovanja regulacije medijev in sankcij, saj to ima lahko pozitivne in negativne plati. Glede zahteve po vplivu javnosti in civilne družbe na medije je v ločenem mnenju izraženo, da zadošča vpliv javnosti pri upravljanju javne RTV in da je nepotrebno medijem naprtiti dodaten civilnodružbeni nadzor. Pomisleki so izraženi glede vloge Evropske unije pri financiranju medijskega opismenjevanja zaradi interesov, ki so lahko v ozadju. Izpostavljena je težavnost določanja, kaj so družbeno relevantne vsebine, ki naj jih država financira ter nasprotovanje predpisovanju kvot žensk in manjšin v vsebinah medijev, ker da medijev ne bi smeli siliti, ampak spodbujati, da poiščejo in vključijo ženske in manjšine.

Fotografije: Jure Merčnik