Kampanja za ureditev statusa

Mirovni inštitut na področju izbrisa deluje že dve desetletji. Še vedno zastopamo izbrisane posameznice in posameznike v postopkih za urejanje statusa v Sloveniji. Ker zakon za urejanje statusa izbrisanih ne velja več, v Sloveniji pa še vedno živijo izbrisani brez vsakega statusa, si prizadevamo njihov položaj urediti z drugimi pravnimi sredstvi. V ta namen smo zagnali donacijsko kampanjo ZA ureditev STATUSa izbrisanih oseb, s katero lahko podprete naše delo na tem področju.

Predstavljamo štiri zgodbe oseb, katere še vedno zastopamo pri urejanju statusa (zaradi varovanja osebnih podatkov so imena spremenjena):

sanjaV Slovenijo sem prišla k sestri v času vojne v nekdanji SFRJ. Tu sem dobila potrdilo o evidentiranju razseljene osebe in status začasne begunke. Ko mi je potekel potni list, sem želela urediti nove dokumente, a so me prestrašili, da z jugoslovanskim potnim listom ne bom uredila nič in da me lahko celo zaprejo, zato si nisem upala oditi na upravno enoto. V Sloveniji zdaj živim že skoraj 30 let, še vedno stanujem pri sestri, ki je slovenska državljanka. Starši so mi umrli, na njun pogreb nisem mogla. Preživljala sem se z delom na črno, sedaj ne več. Pred leti sem želela urediti vsaj osebni dokument matične države, a mi ga na veleposlaništvu niso izdali. Dobila sem le izpis iz matične knjige rojstva.

Sanja potrebuje dovolitev zadrževanja, ki bi ji omogočila ureditev statusa na upravni enoti in ureditev vseh veljavnih dokumentov.

ivanV Sloveniji živim že več kot 45 let. Sem sem se priselil s starši iz nekdanje SFRJ. Leta 1992 sem bil izbrisan iz registra stalnih prebivalcev, statusa pa si nikoli nisem uspel ponovno urediti. Dobil sem odločbo za prostovoljni odhod iz države in kasneje sankcijo – odstranitev tujca iz države.

Živim v hiši pri materi. Mama me potrebuje, saj je že stara in bolna ter je odvisna od moje oskrbe. Mama je slovenska državljanka, državljani so tudi moj otrok in vnuki. Kako naj zapustim Slovenijo, ko tu živi moja družina, medtem ko v državi rojstva nimam nikogar?

 

Ivan potrebuje pomoč pri urejanju statusa, da bo lahko pridobil dovoljenje za stalno prebivanje in dostop do zdravstvenega in socialnega varstva.

Marija z druzinoV Slovenijo sem prišla kot otrok brez dokumentov leta 1991 ali 1992 skupaj s starši, ki so pobegnili pred vojno v nekdanji SFRJ. Od takrat nisem imela urejenega statusa in veljavnih dokumentov, saj mi prošnje za azil niso odobrili. Prav tako nimam nobenega državljanstva.

V azilnem domu sem spoznala zdajšnjega (zunajzakonskega) partnerja Dejana, s katerim imava hči Ano. Dejan je v Slovenijo prišel leta 1982 zaradi dela. Do izbrisa je imel v Sloveniji stalno prebivališče, potem pa si ga nikoli več ni uspel urediti. Od izbrisa dalje ni imel statusa, veljavnih dokumentov in prav tako nima urejenega državljanstva. Ker sva bila ob njenem rojstvu oba brez statusa, ga nisva mogla urediti niti hčerki Ani. Na Aninem rojstnem listu Dejan ni naveden kot oče, vendar glede njegovega očetovstva ni nikakršnega dvoma, nikoli ga ni zanikal, tudi živimo skupaj kot družina. Vpisati ga na rojstni list niso hoteli, ker ni bil slovenski državljan in v Sloveniji ni imel urejenega statusa.

Čeprav živiva v revščini in nisva imela urejenega statusa, sva v Sloveniji ostala. Tu živiva že skoraj 20 oziroma 30 let. Smo družina, tu imamo prijatelje.  Hči Ana obiskuje osnovno šolo in radi bi ostali tu, da lahko nadaljuje obvezno šolanje. Po dveh letih podaljševanja dovolitve zadrževanja imamo zdaj dovoljenje za začasno prebivanje, a za varno in stabilno življenje nujno potrebujemo dovoljenje za stalno prebivanje. Jaz in Dejan sva namreč apatrida. Želiva si, da se Ana izogne negotovi usodi apatridne osebe (in težkemu življenju, ki ga trenutno živimo kot družina) in pridobi slovensko državljanstvo.

Marija, Ana in Dejan potrebujejo pomoč pri urejanju statusa, da bodo lahko pridobili dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.

markoV Slovenijo sem se preselil pred malo manj kot 40imi leti iz ene od bivših republik SFRJ. Čeprav sem imel stalno prebivališče, so mi ob osamosvojitvi Slovenije zavrnili prošnjo za sprejem v slovensko državljanstvo, leta 1992 pa so me nezakonito izbrisali iz registra stalnih prebivalcev. Dolga leta nisem imel dovoljenja za prebivanje, niti začasnega. Posledično se nisem mogel zaposliti in si tako  pridobiti sredstev za preživljanje, ne morem si urediti zdravstvenega zavarovanja, nimam dostopa do pokojnine. Pred kratkim sem se poškodoval in od takrat ne morem hoditi, zdravstvenega zavarovanja nimam. Prav tako nimam varne strehe nad glavo, mrzle zime in vroča poletja še bolj uničujejo moje zdravje.

Po dveh letih podaljševanja dovolitve zadrževanja imam zdaj dovoljenje za začasno prebivanje. Vendar bi mi socialno varnost prineslo šele dovoljenje za stalno prebivanje, pot do njega pa je dolga in negotova. Preživljam se s pomočjo znancev in humanitarnih organizacij. Nimam družine, sem si pa v vseh teh letih tu oblikoval socialno mrežo. V državi, kjer sem rojen, nimam nikogar, tudi v vsem tem času se nisem nikoli vrnil tja.

Marko potrebuje dovoljenje za stalno prebivanje, da si lahko življenje nekako normalno uredi.

vsi skupaj 3 brez obraza

BREZ STATUSA POMENI, DA NIMAŠ:

  • Dovoljenja za začasno bivanje
  • Dovoljenja za stalno bivanje
  • Državljanstva

TO TUDI POMENI, DA NIMAŠ:

osnovnega, dodatnega zdravstvenega zavarovanja ter drugih zavarovanj (življenjsko, nezgodno itd.) | dostopa do zdravstvenih storitev | osebne izkaznice, potnega lista, vozniškega dovoljenja | možnosti zaposlitve | dostopa do denarne socialne pomoči in drugih dohodkov socialnega varstva.

Z VAŠO DONACIJO OMOGOČATE

pokritje stroškov, ki  nastajajo pri zastopanju Sanje, Ivana, Marka, Marije, Dejana in Ane ter drugih posameznikov in posameznic, ki že desetletja živijo v Sloveniji brez vsakega statusa in si prizadevajo, da bi si ga uredili. Vaš prispevek je namenjen za kritje:

  • stroškov zastopanja,
  • stroškov postopkov in taks,
  • stroškov pridobivanja dokumentacije in prevodov.

#ZASTATUS

Donacijska kampanja ZA ureditev STATUSa izbrisanih oseb.

→ ZA ekonomske pravice

→ ZA  socialne pravice

→ ZA dostojno življenje

→ ZA STATUS!

Podprite kampanjo za ureditev statusa izbrisanih oseb

Z mesečnimi donacijami:

Ali z enkratno donacijo:


Plačilo poteka preko storitve , kjer lahko nakazilo izvedete tudi s kreditnimi ali debetnimi karticami.

Za direktno bančno nakazilo izpolnite UPN obrazec na bančnem okencu ali preko vaše spletne banke z naslednjimi podatki:
Namen: Podporništvo
Koda namena: CHAR
Številka TRR: SI56 0201 0001 3590 636
Referenca: brez (ali SI00 0000)
Naslov: Mirovni inštitut, Metelkova 6, 1000 Ljubljana

Če potrebujete pomoč pri izvedbi donacije, nam pišite na info@mirovni-institut.si.

zastatus fb bener4

Pri svojem delu smo na Mirovnem inštitutu v preteklosti sodelovali z izbrisanimi, njihovimi društvi, aktivisti in aktivistkami, novinarji, novinarkami in drugimi civilnodružbenimi akterji, raziskovalkami, raziskovalci in angažiranimi posamezniki in posameznicami. Naše delo obsega:

Raziskovanje

Izvajali smo poglobljene intervjuje z izbrisanimi in na ta način pridobivali nove informacije o izbrisu, zbirali smo nove vire o izbrisu, objavljali knjige ter strokovne in znanstvene članke. Publikacije:

Izbrisani. Organizirana nedolžnost in politike izključevanja

Brazgotine izbrisa. Prispevek h kritičnemu razumevanju izbrisa iz registra stalnega prebivalstva republike Slovenije

Zagovorništvo

Na nacionalni ravni smo opozarjali na krivice, v sodelovanju z izbrisanimi in drugimi podporniki smo v okviru zakonodajnih postopkov podajali svoje predloge in si prizadevali za pravične ukrepe. V okviru postopka pri ESČP smo vložili intervencijo tretjih strank, podobno smo si za učinkovito izvršitev sodbe ESČP prizadevali v okviru postopka pri Odboru ministrov Sveta Evrope.

Ozaveščanje

Obveščali smo javnost, organizirali dogodke in konference, izvajali številna predavanja in delavnice, da bi tako strokovno kot laično javnost, predvsem mlade, seznanili o izbrisu, njegovih posledicah in (ne)aktivnostih za njegovo naslavljanje.

Več informacij o izbrisu najdete na strani Izbrisani. Informacije in dokumenti.

Pravna pomoč in zastopanje izbrisanih v upravnih postopkih

V postopkih za urejanje statusa smo zastopali preko sto izbrisanih posameznic in posameznikov, še veliko večjemu številu izbrisanih in njihovim svojcem pa smo nudili svetovanje in pomoč.

Ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) je 26. februarja 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito izbrisalo 25.671 državljank in državljanov drugih republik nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (SFRJ) s stalnim naslovom v Sloveniji.

Kaj je izbris?

Ob osamosvojitvi Slovenije 25. 6. 1991 so tisti, ki so imeli republiško državljanstvo Socialistične republike Slovenije, avtomatično pridobili državljanstvo nove države Republike Slovenije (RS). Vsi državljani drugih republik SFRJ s stalnim prebivališčem v Sloveniji so imeli pravico, da v šestih mesecih zaprosijo za državljanstvo.

Tistim, ki državljanstva niso pridobili (ker iz kateregakoli razloga niso vložili vloge ali ker je bila njihova vloga zavrnjena ali zavržena ali je bil postopek ustavljen), je bil odvzet tudi status stalnih prebivalcev. Stalno prebivališče so jim lokalni upravni organi odvzeli arbitrarno, brez podlage v zakonu; na osnovi centralnega internega navodila MNZ pod vodstvom ministra Igorja Bavčarja in državnega sekretarja Slavka Debelaka. (Vir za več informacij) Državljani drugih držav (npr. Nemčije), ki so v Sloveniji prebivali, niso bili izbrisani – svoj status v državi so obdržali.

Med 25.671 izbrisanimi je bilo 42 % (10.896) žensk in 58 % (14.775) moških. 79 % izbrisanih je bilo odraslih, kar 21% (5.360) izbrisanih pa je bilo otrok.

Posledice izbrisa

Izguba statusa stalnega prebivalca je pomenila izgubo vseh pravic, ki so nanj vezane: pravica do dela, do socialnega in zdravstvenega varstva.

Posledično so se mnogi izbrisani znašli na robu preživetja, utrpeli pa so tudi težke in neredko nepopravljive okvare zdravja.

Izgubili so dostop do stanovanj in nastanitve, nekateri so ostali brez strehe nad glavo.

Otroci nekaterih izbrisanih ob rojstvu niso pridobili nobenega državljanstva in so ostali apatridi.

Nekateri so postali žrtve nezakonitih izgonov iz države, brez odločbe pristojnega organa. Nekateri so zaradi vojne na območju nekdanje Jugoslavije zato izgubili svoja življenja. Druge so zaprli v Prehodni dom za tujce z namenom deportacije.

Izbrisani so postali tarča sovraštva in laži, ki so jih zoper njih uperjali politiki. Mnogi izbrisani so zaradi stigme izgubili številne socialne vezi.

Prihajalo je do ločitev družin. Nekatere so bile ločene zaradi izgonov, nekatere izbrisane so družinski člani zapustili, nekateri so morali svoje otroke pustiti pri drugih skrbnikih, ko so poskušali ponovno urediti svoje življenje.

V Sloveniji še vedno živijo izbrisani, ki nimajo urejenega nikakršnega statusa

Zakon o povračilu škode je pravico odškodnine priznal manj kot polovici izbrisanih – le tistim, ki so si v Sloveniji uredili status. Prav tako do odškodnine niso bili upravičeni dediči umrlih upravičencev. Vlogo za odškodnino so vložile približno tri četrtine upravičencev. Zakon jim je priznal 50 evrov za vsak mesec izbrisa. Primer: oseba, ki je bila izbrisana 10 let, je v skladu z zakonom prejela 6.000 EUR odškodnine, ki ji je bila izplačana v petih letnih obrokih. Zelo malo izbrisanih se je odločilo, da višji znesek odškodnine iztožijo na sodiščih – manj kot 5 % upravičencev.

Izbris je posameznicam in posameznikom povzročil ogromno škodo

 Ukrepi za popravo krivic, ki jih je sprejela država, so bili prepozni in neceloviti, zato posledic izbrisa nikoli niso ustrezno naslovili.

Urejanje statusa je bilo neustrezno in ni omogočilo vrnitve statusa stalnega prebivalca vsem tistim izbrisanim, ki bi ga želeli ali potrebovali. Po izbrisu si je status v Sloveniji uredila manj kot polovica izbrisanih.

Zakon o urejanju statusa izbrisanih (2010): Prošnjo za dovoljenje za stalno prebivanje je vložilo manj kot 10 % upravičencev. Razlog: Zakon je bil sprejet 18 let po izbrisu; država o njem javnosti ni dovolj široko obveščala, zlasti da bi novica o tem lahko dosegla izbrisane v tujini; triletni rok za vložitev prošnje je bil relativno kratek; prosilci so morali plačati upravno takso v višini 95 EUR. Manj kot 15% vloženim prošnjam je bilo ugodeno. Razlog: Zapleteni, strogi  in nerazumni pogoji, ki jih je zakon določil retroaktivno, zato izbrisani na njihovo izpolnjevanje niso mogli vplivati, težavno pa je bilo tudi njihovo dokazovanje.

casovnica izbris

Oblasti se za izbris še vedno niso uradno opravičile. Opravičilo, ki so ga izrekli ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (2010), predsednik Državnega zbora Pavel Gantar (2010) ter predsednik Državnega zbora Milan Brglez (2017), je izjemnega pomena. Vendar pa opravičilo nikoli ni bilo izrečeno s strani predsednika države ali predsednika vlade kot najvišjih predstavnikov države. Prav tako opravičilo ni zapisano v nobenem uradnem dokumentu, kar je nesprejemljivo.

Več informacij o izbrisu najdete na strani Izbrisani. Informacije in dokumenti.