Zbor občank_ov o medijih in demokraciji v Sloveniji se zaključuje, a proces uresničevanja zahtev se šele začenja

Po enomesečnem premoru je v soboto, 10. maja 2025, potekalo zaključno srečanje zbora občank_ov o medijih in demokraciji v Sloveniji, ki ga je organiziral Mirovni inštitut. Osrednja tema tokratnega srečanja je bila »mediji in participacija«, gostja dogodka pa je bila Kaja Jakopič, direktorica digitalnih vsebin na Radioteleviziji Slovenija (RTVS). S tem se je štiridelna serija srečanj uradno zaključila. V okviru zborov občank_ov so občanke in občani oblikovali 30 zahtev, ki bodo že junija predstavljene ključnim akterjem na področju medijske politike in prakse v Sloveniji. 

Vpogled strokovnjakinje: En sovražni komentar lahko preglasi vse pozitivne – a ne bi smel 

Zaključno srečanje se je začelo s predstavitvijo Kaje Jakopič, direktorice digitalnih vsebin na RTV Slovenija. V svojem nastopu je poudarila priložnosti, ki jih odpira digitalna sfera, ter pojasnila, kako javni servis strateško spodbuja vključevanje občinstva. Predstavila je različne oblike participacije, ki jih omogoča RTV – od moderiranja komentarjev do izvajanja anket, preko katerih lahko uporabniki izražajo svoja mnenja in preference. 

Po predstavitvi so udeleženci nadaljevali z razpravo in zastavili številna vprašanja – tako tehnična (npr. kako dostopati do participativnih funkcij na spletni strani RTV) kot vsebinska, denimo glede spopadanja medija s sovražnim govorom. Kmalu so se v razpravi pojavili tudi konkretni predlogi, kako bi na RTV lahko dodatno okrepiti participacijo občinstva, kar je pomenilo, da so udeleženci že med samim srečanjem uresničevali osrednjo idejo za konceptom participacije. Ob zaključku razprave je Jakopič poudarila: »Včasih se zdi, da en sovražni komentar zasenči vse druge, a še vedno je na naših kanalih veliko pozitivnih prispevkov, ki omogočajo plodno razpravo.« 

Skupna odgovornost v ospredju: Zahteve naslovljene tako na medije kot na oblasti 

Udeleženci so se, glede na osrednjo temo srečanja, podrobneje posvetili trem ključnim vsebinskim sklopom: »regulativne obveznosti medijev za omogočanje participacije«, »pluralna in varna participacija« ter »medijska pismenost kot opolnomočenje občank_ov za participacijo«. 

Udeleženke in udeleženci so participacijo obravnavali z dveh ključnih vidikov: kot odgovornost medijev za zagotavljanje varnega in vključujočega okolja ter kot nalogo posameznikov, da se bolj aktivno vključijo v javno sfero. Pomembno skupno izhodišče vseh razprav je bilo poudarjanje vloge izobraževanja. Udeleženci in udeleženke so izpostavili, da medijska pismenost in razumevanje pomena participacije ne smeta biti omejena zgolj na mlade, temveč morata zajeti tudi starejše generacije. Kot je poudaril eden izmed sodelujočih: »Participacija je ključna, a če jo želimo doseči, moramo najprej razumeti, zakaj je pomembna.« Drugi pa je dodal: »To je temelj vsega.« 

Zaključek zborov občank_ov in nadaljevanje uresničevanja zahtev 

Ob zaključku zadnjega srečanja so občanke_i oblikovali sedem novih zahtev, s čimer se je skupno število zahtev, nastalih v okviru štirih zasedanj, povzpelo na trideset. To predstavlja pomemben mejnik, saj gre za eno redkih priložnosti, ko sta bila področji medijev in demokracije obravnavana prek procesa, ki ga občanke in občani vodijo sami, kar predstavlja temeljno načelo neposredne demokracije. Čeprav so se zasedanja zbora občank_ov zaključila, se proces še zdaleč ni končal. Že junija se bodo udeleženke_ci ponovno zbrali, da svoje zahteve predstavijo odločevalcem na področju medijske politike in prakse v Sloveniji. Poleg tega bodo zahteve zbora občank_ov v Sloveniji skupaj z resolucijami zborov občank_ov iz Avstrije, Češke, Irske in Nemčije predstavljene tudi na ravni Evropske unije v začetku leta 2026.