Misliti mir 7: Nujnost oboroževanja? Med varnostjo, dobičkom in iluzijo miru

V organizaciji Mirovnega inštituta je potekala okrogla miza z naslovom »Nujnost oboroževanja? Med varnostjo, dobičkom in iluzijo miru«, ki jo je moderirala raziskovalka Lana Zdravković. Razprava je obravnavala hitro naraščajočo militarizacijo Slovenije, Evrope in sveta ter vprašanje, ali v takšnem ozračju strahu sploh še obstaja prostor za mirovno politiko.

V razpravi so sodelovali filozof Peter Klepec (Filozofski inštitut, ZRC SAZU), strokovnjakinja za obrambne študije Jelena Juvan (Katedra za obramboslovje, FDV) in raziskovalec globalne vojaške porabe Nan Tian (Program vojaških izdatkov in proizvodnje orožja, Stockholmski mednarodni inštitut za mirovne raziskave – SIPRI).

Nan Tian je poudaril, da je povezava med konflikti in vojaško porabo zapletena in ni enoznačna: države povečajo izdatke tako pred konfliktom kot med njim. Opozoril je, da visoka vojaška poraba ne zagotavlja večje varnosti, saj sproža nevarno »akcijsko-reakcijsko« spiralo oboroževalne tekme, ki vodi v nestabilnost, tveganje napačnih interpretacij ter zlorab visoko zmogljivega orožja.

Jelena Juvan je poudarila, da ima Slovenija močne mehanizme civilnega nadzora nad vojsko in da militarizacije slovenske družbe ne gre pričakovati. Kritična je bila do izjav vlade, da bo rast obrambnega proračuna financirala infrastrukturo, saj to ni skladno z NATO-merili. Po njenem mnenju so te napovedi predvsem namenjene domačemu občinstvu, zgodovinsko pa Slovenija obveznosti glede obrambne porabe redno ne dosega.

Peter Klepec pa je izpostavil, da je Evropa zgrajena na napačnih predpostavkah in da je obljuba »nikoli več« ob koncu druge svetovne vojne pogosto prežeta s prikrivanjem resničnosti vojn v njeni bližini. Veliko nevarnost vidi v opuščanju demokratičnih postopkov ter vzporednih procesih finančnega kapitalizma in populizma, ki spodbujajo jezo in družbeno napetost. Po njegovem mnenju so sedanje razmere poziv k okrepitvi mirovnega aktivizma.

Udeleženci so se strinjali, da svet drsi v obdobje, ki ga zaznamujejo krize, militarizacija, avtoritarni populizem in občutek, da živimo v »časih nočnih mor«. Ob koncu so poudarili potrebo po obnovi mirovne politike in javne razprave, ki presega logiko strahu in oboroževanja.