Nagrada Sakharova 2025 za svobodo izražanja novinarjema iz Belorusije in Gruzije

Evropski parlament je letošnjo nagrado Sakharova za svobodo misli podelil novinarjema Andrzeju Poczobutu iz Belorusije in Mziji Amaglobeli iz Gruzije, ki sta v svojih državah zaprta zaradi zagovarjanja demokracije in človekovih pravic. u iz Belorusije in Mziji Amaglobeli iz Gruzije, ki sta v svojih državah zaprta zaradi zagovarjanja demokracije in človekovih pravic. Slovesna podelitev nagrade bo potekala danes na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu.

Med finalisti novinarji in humanitarni delavci v Palestini in srbski študenti

Kandidate za nagrado lahko predlagajo politične skupine v Evropskem parlamentu ali najmanj 40 poslank in poslancev. Izmed vseh predlogov tri finaliste v skupnem postopku izberejo Odbor za zunanje zadeve, Odbor za razvoj in Pododbor za človekove pravice. Končno odločitev sprejme Konferenca predsednikov političnih skupin.

Letošnji finalisti so bili:

• Andrzej Poczobut in Mzia Amaglobeli, zaprta novinarja iz Belorusije in Gruzije,
• novinarji in humanitarni delavci v Palestini in drugih konfliktnih območjih, ki so jih zastopali Palestinski novinarski sindikat, Rdeči polmesec in UNRWA,
• srbski študenti.

Belorusija: po volitvah leta 2020 val represije nad mediji in civilno družbo

Andrzej Poczobut, novinar in aktivist poljske manjšine v Belorusiji, prestaja osemletno zaporno kazen zaradi svojega javnega delovanja. Belorusija je po predsedniških volitvah leta 2020 – na katerih je oblast razglasila zmago dolgoletnega predsednika Aleksandra Lukašenka – doživela množične mirne proteste, ki so jih varnostne sile nasilno zatrle.

V letih po volitvah so oblasti sistematično okrepile represijo nad neodvisnimi mediji, nevladnimi organizacijami in zagovorniki človekovih pravic. Posebej izrazit je bil trend kriminalizacije zavzemanja za človekove pravice in medijskega dela z oznako »ekstremizma«, kar je omogočilo izrekanje dolgotrajnih zapornih kazni za javno kritiko oblasti.

Številni zaporniki in zapornice se v zaporih soočajo s krutimi pogoji, mučenjem, poslabševanjem zdravstvenega stanja ter tudi s prakso odvzema stikov z zunanjim svetom. Tudi Andrzej Poczobut je bil kljub zdravstvenim težavam zaprt v samici.

Gruzija: zatiranje protestov po volitvah 2024

V Gruziji je do aretacije Mzie Amaglobeli prišlo v okoliščinah poglobljene politične krize. Prelomni trenutek so bile parlamentarne volitve 26. oktobra 2024, na katerih je vladajoča stranka Gruzijske sanje razglasila zmago, medtem ko je opozicija volitve označila za prirejene. Kmalu zatem je nova vlada prekinila pogovore o članstvu Gruzije v Evropski uniji, kar je sprožilo množične proteste po vsej državi.

Protesti potekajo redno, pogosto ponoči, udeležujejo pa se jih študenti, predstavniki civilne družbe, opozicijske stranke in številni prebivalci, nezadovoljni s smerjo nove vlade. Zahtevajo razveljavitev volitev in razpis novih, odpravo zakonodaje, ki omejuje delovanje civilne družbe in proteste, ter vrnitev Gruzije na proevropsko in demokratično pot.

Vlada je v odgovor sprejela več zakonov, ki drastično omejujejo ali prepovedujejo delovanje nevladnih organizacij, medijev in pravico do protesta. Aktivistom grozijo izjemno visoke denarne kazni in celo dosmrtni zapor, poročila pa govorijo o samovoljnih aretacijah in nasilju policije nad protestniki. Na podlagi nove zakonodaje je bila januarja 2025 aretirana tudi Mzia Amaglobeli, novinarka in direktorica neodvisnih spletnih medijev Batumelebi in Netgazeti, ter obsojena na dve leti zapora. Številni drugi so državo zapustili, podobno kot v Belorusiji.

Stališče Mirovnega inštituta

Na Mirovnem inštitutu poudarjamo, da je svobodno, neodvisno in varno novinarsko delo temelj demokratične družbe. Zapiranje novinark in novinarjev zaradi poročanja in kritičnih vprašanj pomeni neposreden napad na svobodo izražanja, pravico do obveščenosti in pravno državo. Izražamo solidarnost z obema nagrajencema ter z vsemi, ki v Belorusiji, Gruziji in drugod vztrajajo pri resnici, pravicah in svobodi – tudi takrat, ko oblast odgovarja z represijo.