Izbrisani, a ne pozabljeni – 34 let pozneje posledice ostajajo

»Težko razumem, kako lahko država za nekatere stvari najde hitre rešitve, za izbrisane pa ne. Boli me pomanjkanje človečnosti.«
Iz zgodbe Izbrisana v državi, kjer sem se rodila.

Mineva 34 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (med njimi 5360 otrok), ki so tu živeli in delovali kot dolgotrajni prebivalci. To namerno dejanje, ki ni imelo zakonske podlage, je posameznike izbrisalo iz pravnega in socialnega življenja ter pustilo trajne posledice, ki jih izbrisani in njihovi svojci čutijo še danes.

Izbrisani niso bili zgolj številke – bili so in so še vedno sosedje, prijatelji, delavke in delavci, starši in otroci. Številne zbrane zgodbe in pričevanja razkrivajo bolečino izgube statusa, izključitev iz pravnega sistema, omejitve dostopa do zdravstvenega varstva, socialne zaščite in drugih temeljnih pravic ter občutek, da so bili spregledani in pozabljeni.

Kljub številnim pozivom in osvetljevanju teh zgodb pa velika večina krivic še vedno ni odpravljena – mnogi izbrisani ljudje in njihove družine še vedno nimajo povrnjenega statusa in dostopa do pravic, do katerih bi morali imeti pravico že pred desetletji. Tudi v Sloveniji še vedno živi (ves čas od izbrisa) nekaj izbrisanih oseb in njihovih družinskih članov, ki nimajo nikakršnega pravnega statusa – kot da ne obstajajo, pa vendar so tu.

Ponovno pozivamo pristojne oblasti k:

• celoviti pravni ureditvi, ki bo vsem izbrisanim brez časovnih in drugih omejitev omogočila povrnitev zakonitega statusa in popravo krivic;
• zagotovljeni pravici povrnitve statusa tudi potomcem izbrisanih, ki še vedno nosijo posledice teh odločitev;
• vključitvi tematike izbrisa v učne načrte osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, da se preteklih krivic ne pozabi in ne ponovi.

Ob 34. obletnici izbrisa vabimo na naslednja dogodka:

Spletno predavanje Amnesty International Slovenija »34 let izbrisa: zgodba o času, ko me ni bilo«, sreda, 25. februar, ob 18. uri.  Predavanje bo vključevalo pogovor z izbrisano prebivalko Miro Muršič o tem, kaj pomeni živeti s posledicami izbrisa tudi po več kot treh desetletjih. Prijava na predavanje je možna na spletni strani Amnesty International Slovenije.

Filmska projekcija dokumentarnega filma »Na drugi strani reke« (52 min) in pogovor o izbrisu in pomenu boja izbrisanih, o Romih in posledicah t.i. Šutarjevega zakona ter o vse bolj smrtonosni migracijski politiki. PLAC – participativna ljubljanska avtonomna cona na Linhartovi cesti 43, četrtek, 26. februar. Ob 17. uri bo potekala filmska projekcija (52 min), sledil pa bo pogovor z Robertom Pignonijem (soavtor filma in pobudnik tožbe na ESČP), Irfanom Beširevićem (predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov), Jelko Zorn (aktivistka in predavateljica na FSD), Andrejem Kurnikom (aktivist in predavatelj na FDV), Polono Mozetič (aktivistka, pravnica, zaposlena pri Varuhu za človekove pravice) in Uršulo Lipovec Čebron (soavtorica filma, pobudnica tožbe na ESČP in predavateljica na FF). Pogovor bo povezovala Sara Pistotnik (pobudnica tožbe na ESČP in predavateljica na FSD). Več o dogodku tukaj.

Vabimo tudi k podpisu peticije za zakon, ki bi omogočil povrnitev statusa in popravo krivic vsem izbrisanim –  ter k branju zgodb nekaterih izbrisanih in njihovih družinskih članov na spletni strani Nepozabljeni.

Izbris ni preteklost. Njegove posledice so sedanjost.

Tisoči ljudi še vedno živijo s posledicami odločitve države, ki jim je odvzela pravni obstoj. Pravica ne zastara – in odgovornost države prav tako ne. Zato zahtevamo dokončno, celovito in pravično popravo krivic.