Skrajna desnica, tehnološke bratovščine in nova moškost

V radijski oddaji Studio ob 17h, ki jo je pripravila Urška Henigman, je bila iztočnica za pogovor o intimnosti v digitalnem svetu razmišljanje prof. dr. Birgit Sauer z Univerze na Dunaju o tehnofašizmu, skrajni desnici in tehnoloških bratovščinah ter njihovem vplivu na razumevanje moškosti in spolnih vlog. V začetku septembra je sodelovala na simpoziju Mirovnega inštituta o afektivnih medijih in transformacijah javnega komuniciranja.

»Pripovedi, ki jih širijo skrajna desnica in tudi tehnološki milijarderji, govorijo o strahu, o grozi, to je pripoved o koncu sveta, o armagedonu in apokalipsi, ki prihaja, če se države in družbe ne bodo spremenile, če se ne bodo strinjale z rešitvami in idejami, ki jih predlagajo. Če pa se bodo ljudje strinjali, potem bodo morda rešeni. Del tega je pripoved o spolnih vlogah, ki skuša vplivati predvsem na moške. Desnica in tehnološka elita jim sporočata, da so poraženci neoliberalne globalizacije in da so si sami krivi za to, saj imajo sami napake. Če pa jim uspe obnoviti moškost, potem se bodo morda rešili. Pri tem jim dajejo vso pravico, da so možati in v tej možatosti agresivni, saj je to dobra lastnost za preživetje gospodarske krize. Pravijo, da se moramo znebiti ne le feminističnih gibanj, ampak tudi feminilnih čustev in občutkov, saj to slabi naše družbe. Po drugi strani podpirajo močno, agresivno, celo nasilno moškost. V ZDA, Nemčiji, Avstriji, kar sem preučevala, ta vprašanja povezujejo z migracijami. Poudarjajo, da so beli moški izgubili možatost, migranti iz Sirije, Afganistana, Latinske Amerike so tisti, ki so še posebej škodljivi za narode, pa tudi za belo moškost, zato mora ta biti nasilna, agresivna do migrantov, in jih izriniti. Nujna je herojska moškost, ta predstava o pripravljenosti tvegati. Ta je osrednja za tehnološke bratovščine, saj bo le herojska moškost premostila stanje stagnacije, kot pravijo, v globalnem kapitalizmu. … Da bi pospešili razvoj, potrebujejo herojsko moškost, ki je avtonomna, ki ni v odnosih z drugimi in ki ne skrbi za blaginjo drugih. Gre za solipsistično perspektivo: heroj se sam bori proti vsem sovražnikom in premaguje vse ovire na svoji poti. Seveda bi rekla, da je cilj bratovščine tehnoloških milijarderjev zaslužiti denar, investirati v tehnologijo, ki prinaša denar, in v varnost, vse to pa je zakodirano v specifičen način moškosti.«