Procesne pravice v praksi: zaključni nacionalni dogodek projekta FULL-PROOF

Na Mirovnem inštitutu smo 15. septembra 2026 na zaključnem nacionalnem dogodku projekta FULL-PROOF z naslovom »Procesne pravice osumljenih in obdolženih oseb v praksi: izzivi, dobre prakse in možnosti za izboljšave« odprli razpravo o uresničevanju procesnih pravic v praksi. Dogodek je združil predstavnike odvetništva, policije, državnega tožilstva, raziskovalne sfere in organizacij za varstvo človekovih pravic v razpravi o dejanskem uresničevanju procesnih pravic. 

Na srečanju so strokovnjaki in strokovnjakinje z različnih področij predstavili ključne izzive, dobre prakse in možnosti za izboljšave. Razprava je pokazala, da formalna zagotovitev procesnih pravic sama po sebi še ne zagotavlja njihovega učinkovitega uresničevanja – pomembni so tudi dejansko razumevanje pravic, pravočasen dostop do odvetnika, kakovost tolmačenja in učinkovit dostop do brezplačne pravne pomoči. 

Odvetnik Zoran Stankić Rupnik je predstavil izzive pri zagotavljanju brezplačne pravne pomoči in učinkovitega dostopa do zagovornika. Opozoril je na razlikovanje med brezplačno pravno pomočjo po ZBPP in postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti ter na dolgotrajnost odločanja o brezplačni pravni pomoči, zlasti pri preverjanju premoženjskega stanja tujcev. Pri postopkih na podlagi evropskega naloga za prijetje in predajo je izpostavil, da zastopanje prevzame dežurni odvetnik, posebnih usposabljanj za te razmeroma redke postopke pa ni. Opozoril je tudi na težave pri zagotavljanju kakovostnega tolmačenja: neustrezno tolmačenje lahko vpliva na učinkovito obrambo in odpre vprašanje, ali je obdolženec ob priznanju krivde dejansko razumel vsebino in pravne posledice svoje izjave. 

Odvetnik Aljaž Paulin je pravico do obveščenosti in dostopa do odvetnika umestil v primerjalni evropski kontekst. Poudaril je pomen zgodnjih faz postopka in vprašanje, kdaj se sum osredotoči na konkretno osebo, pri čemer formalna procesna oznaka ne sme biti razlog za odlaganje procesnih jamstev. Zgolj formalni pouk o pravicah ne zadostuje – pomembno je tudi, ali je oseba informacije dejansko razumela in jih lahko učinkovito uporabi. Poudaril je tudi povezanost pravice do obveščenosti in pravice do dostopa do odvetnika, zlasti v zgodnjih fazah postopka. Med možnostmi za izboljšanje je izpostavil digitalni dostop do spisa, zgodnejši dostop do odvetnika in dodatna usposabljanja. 

Dr. Nataša Pivk Urbančič iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave je predstavila policijske rešitve za zagotavljanje procesnih pravic, med drugim pisno obvestilo o pravicah v 23 jezikih, dostop do informacij o tolmačih in možnost videokonferenčnega tolmačenja. Predstavila je tudi »Beležko policista« (case management system), ki policista z obrazci, navodili, opozorili in logičnimi kontrolami vodi skozi posamezne korake postopka. Kot izzive je izpostavila pomanjkanje tolmačev za nekatere jezike, razlike v kakovosti tolmačenja, kompleksnost in mestoma težko razumljivost zakonodaje ter administrativno breme in potrebo po razbremenitvi policistov. 

Mag. Jasmina A. Tabaković s Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije je predstavila pogled državnega tožilstva na ravnovesje med učinkovitostjo kazenskega pregona in varstvom procesnih pravic. Pri prikritih preiskovalnih ukrepih je opozorila na zastarelost nekaterih zakonskih rešitev, zlasti pri pregonu kaznivih dejanj z mednarodnim elementom, ter na pomen ustavnopravne presoje posegov. Izpostavila je tudi izzive digitalizacije dostopa do spisov ter se dotaknila nepristranskosti sojenja po predhodnem priznanju krivde, sorazmernosti trajanja pripora in uporabe digitalnih oziroma kriptiranih dokazov. 

Dr. Mojca M. Plesničar in dr. Lora Briški z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani sta predstavili ugotovitve nacionalnega poročila za Slovenijo o izvajanju evropskih direktiv na področju procesnih pravic. Čeprav so evropski standardi v veliki meri že zajeti v slovenskem pravnem redu in sodni praksi, analiza kaže tudi na posamezne vrzeli in nejasnosti, med drugim na področju brezplačne pravne pomoči v policijski fazi postopka. Posebej sta obravnavali pravico do obveščenosti ob spremembi pravne kvalifikacije kaznivega dejanja ter pokazali na pomembno vlogo sodne prakse pri razvoju procesnih jamstev, ki ji zakonodaja ne sledi vedno. 

Dr. Maja Ladić z Mirovnega inštituta je predstavila izkušnje sodelovanja pri Državnem preventivnem mehanizmu (DPM), ki ga izvaja Varuh človekovih pravic Republike Slovenije v sodelovanju z izbranimi nevladnimi organizacijami. Poudarila je pomen preventivnega spremljanja krajev odvzema prostosti ter možnost njegove nadaljnje krepitve, tudi z nenapovedanimi obiski v nočnem času in ob koncih tedna. Opozorila je, da postopkovne zahteve, ki se lahko zdijo kot »birokracija«, predstavljajo pomembne varovalke pravic. Posebej je izpostavila položaj tujcev in drugih ranljivih oseb, pri katerih formalna zagotovitev informacij še ne pomeni nujno njihovega dejanskega razumevanja. 

Katerina Kočkovska Šetinc, odgovorna za izvajanje projekta na Mirovnem inštitutu, je predstavila Strateški dokument o konsolidaciji ukrepov EU na področju procesnih pravic, ki združuje ugotovitve projekta FULL-PROOF iz sedmih držav članic EU. Dokument kaže, da različne poklicne skupine uresničevanje procesnih pravic ocenjujejo različno, ter poudarja potrebo po praktično usmerjenih skupnih usposabljanjih policistov, odvetnikov, tožilcev in drugih strokovnjakov ter tesnejšem sodelovanju in komunikaciji. Kot obetavno prakso iz Slovenije je izpostavila pristop Varuha človekovih pravic v okviru DPM, ki pregledovanje dokumentacije v naključno izbranih primerih dopolnjuje z razgovori z osebami, ki jih je policija nedavno pridržala. Tak pristop omogoča spremljanje ne le formalne skladnosti postopkov, temveč tudi dejanskega uresničevanja procesnih jamstev z vidika pridržanih oseb. 

V zaključni razpravi so udeleženci poudarili pomen ravnovesja med varstvom procesnih pravic in učinkovitim potekom kazenskega postopka ter potrebo po boljšem medinstitucionalnem in medstrokovnem sodelovanju.