Deveti Simpozij programske skupine: revščina starejših, spolno nadlegovanje, pravice migrantov in feministične inovacije

V petek, 13. marca 2026, je potekal 9. Simpozij programske skupine Mirovnega inštituta v okviru Raziskovalnega programa Enakost in človekove pravice v dobi globalnega vladovanja, kjer so raziskovalke predstavile ugotovitve o ključnih vprašanjih, s katerimi se soočajo ranljive skupine.

Majda Hrženjak je predstavila izsledke raziskave Revščina starejših ljudi z vidika pravic do dohodka v starosti, ki je orisala koncepte socialnega državljanstva in socialne države ter identificirala ključne mehanizme socialne države za zagotavljanje dohodka in zaščito enakosti v starosti: univerzalne socialne pravice, pravice iz socialnih zavarovanj iz dela ter socialni prejemki. Na podlagi te sheme je avtorica analizirala sistem zagotavljanja dohodka v starosti v Sloveniji.

Tjaša Turnšek je predstavila izsledke raziskave Spolno nadlegovanje in nasilje na podlagi spola v slovenskih medijskih redakcijah: med strukturno normalizacijo in odsotnostjo zaščite, v kateri je obravnavala spolno nadlegovanje, nasilje na podlagi spola ter širše oblike diskriminacije v slovenskih medijskih redakcijah kot strukturno pogojen in normaliziran del delovnega okolja, ki ga obstoječi institucionalni mehanizmi zaščite le redko učinkovito naslavljajo. Rezultati kažejo visoko razširjenost različnih oblik nasilja: seksistični komentarji in diskreditacija predstavljajo vsakodnevno izkušnjo večine novinark, pomemben delež pa poroča tudi o spolnem nadlegovanju ter fizičnih grožnjah ali napadih. Čeprav so storilci najpogosteje sodelavci ali nadrejeni, nasilje ni omejeno na interno organizacijsko raven, temveč se prepleta z napadi zunanjih akterjev, predvsem na terenu in družbenih omrežjih, kar problem umešča v širši, večdimenzionalen kontekst poklicne izpostavljenosti in javne vidnosti novinark.

Sergeja Hrvatič je predstavila prispevek Ekonomske in socialne pravice migrantov brez (dokončno urejenega) pravnega statusa v Evropi skozi jurisprudenco najvišjih nacionalnih sodišč in mednarodnih tribunalov, v katerem je analizirala mednarodne obveznosti držav pri zagotavljanju ekonomskih in socialnih pravic nedokumentiranim migrantom, prosilcem za azil in zavrnjenim prosilcem za azil ter v katerih primerih in kako lahko država odgovarja za neučinkovito zagotavljanje teh pravic.

Simpozij je zaključila Leja Markelj s prispevkom Feministične demokratične inovacije kot odziv na napade na pravico do splava: primer Slovenije in Italije, v katerem obravnava strategije delovanja sodobnih feminističnih gibanj v Italiji in Sloveniji, ki se odzivajo na neformalne pritiske na pravico do splava v kontekstu krepitve antigenderskih mobilizacij in procesov de-demokratizacije. Čeprav je pravica do splava v obeh državah še vedno zakonsko zagotovljena, njen dejanski dostop ovirajo številne strategije antigenderskih gibanj, kot so širjenje dezinformacij, sistematična uporaba ugovora vesti, diskriminatorna obravnava v zdravstvenem sistemu ter moralizirajoči diskurzi. Prispevek razširja razumevanje feminističnega delovanja onkraj formalne politike in pokaže, kako gibanja krepijo demokratično odpornost in reproduktivno avtonomijo v času, ko so reproduktivne pravice vse bolj ogrožene.