Novice

In memoriam: Predrag Lucić je bil odgovor na vprašanje, ali so novinarji lahko svobodni

In memoriam: Predrag Lucić je bil odgovor na vprašanje, ali so novinarji lahko svobodni

Foto: Borut Krajnc

Foto: Borut Krajnc

Predrag Lucić je bil in ostal odgovor vsem, ki spremljamo in preučujemo položaj medijev in perspektive neodvisnega novinarstva, ter se sprašujemo, ali lahko v korumpiranih medijskih sistemih v korumpiranih državah deluje in se razvija svobodno novinarstvo. Utelešal je svobodo in razigranost duha. Razgledanost, razgibanost mišljenja in pisanja, združena s takorekoč otroško radovednostjo in razigranostjo, ter okronana z dobroto in pogumnostjo, to je bil Predrag Lucić, novinar.

O njem pišemo in se od njega poslavljamo na Mirovnem inštitutu, ker če novinarstvo razumete in zagovarjate kot svobodo mišljenja in kritike, brezkompromisnega razgaljanja močnih in služenja javnemu interesu, ne morete ne obstati in se pokloniti Predragu Luciću.

Predrag je sodeloval z našim inštitutom in se brezrezervno odzival povabilom, da se vključi v razprave in iskanje odgovorov o perspektivah kritičnega novinarstva in medijev. V sodelovanju Medijskega centra iz Sarajeva, Mirovnega inštituta ter Predraga Lucića, Viktorja Ivančića in Borisa Dežulovića kot predstavnikov ustanoviteljev neodvisnega tednika Feral Tribune, ki je na Hrvaškem izhajal od 1993 do 2008, smo v letih 2009 in 2010 dosegli, da se je arhiv vseh številk tega časopisa digitaliziral in objavil ter da se  na tribunah v Zagrebu, Ljubljani, Sarajevu in Beogradu spregovori o možnostih za obrambo novinarstva kot »svobodnega teritorija« v okoliščinah plenilskega kapitalizma in nacionalizma. Dvorana KUD Franceta Prešerna je pokala po šivih, ko smo novembra 2009 organizirali gostovanje Predraga Lucića in Borisa Dežulovića s kaberetom »Melodije Bljeska i Oluje«.

Predrag je bil tudi gost novinarskega večera o sovražnem govoru, ki smo ga organizirali še pod okriljem Zavoda za odprto družbo – Slovenija v letu 2000.

Bil je tudi naš sodelavec in podpornik pri raziskovanju in zagovarjanju integritete medijev v okviru Observatorija medijev v jugovhodni Evropi, regionalnega projekta, ki ga je Mirovni inštitut vodil med letoma 2012 in 2016.

Napisal je recenzijo naše knjige o raziskavi integritete medijev v izbranih državah jugovzhodne Evrope, sodeloval na predstavitvi knjige v Splitu ter bil naš sogovornik v video intervjuju, ki smo ga naslovili »Novinarstvo odvzeto novinarjem«. V slednjem je povedal, da se je udrl medijski sistem, pri čem so mediji odvzeti javnosti in novinarstvo odvzeto novinarjem, vendar se to ni zgodilo na silo, temveč so novinarji in uredniki pri tem sodelovali; niso branili profesionalno integriteto, temveč so se brezrezervno podrejali interesom lastnikom in njihovih pajdašev; da je novinarski poklic padel nizko na obrtniški in moralni ravni, a da je to vendarle poklic, kjer je čast novinarja kot človeka pod posebno lupo, in kjer je njegov glavni kapital verostojnost, poleg kakovosti, ki  bi morala biti samoumevna. O perspektivah in možnostih za kritično novinarstvo je povedal, da bo to obstalo in da se bo recept za zagon in ohranitev kakšnega kritičnega, neodvisnega medija našel, če bodo ljudje, zlasti novinarji izkazali potrebo za tem. Referiral je na zagon Feral Tribunea in rekel, kako je njih kot ustanovitelje vodila želja, da v okoliščinah, ko so se okrog njih dogajale strašne stvari, svobodno pišejo o tem; da si ustvarijo medij, v katerem bodo svobodno pisali. »Zveni enostavno in v principu to je enostavno«, je sklenil.

Za Predraga Lucića je bilo enostavno in edino mogoče misliti in pisati, peti in se smejati svobodno.