Izjava Mirovnega inštituta ob Svetovnem dnevu svobode medijev

Svetovni dan svobode medijev je priložnost, da se ne ustavimo le pri zagotovilih o svobodi izražanja, temveč se vprašamo, kakšni so dejanski pogoji, v katerih mediji ter novinarke in novinarji danes delujejo.  

Svoboda medijev v Evropi največkrat ni ogrožena na ravni zapisanih pravic, temveč na ravni vsakdanjih praks, ekonomskih pritiskov, političnega diskurza ter finančne in institucionalne ranljivosti, kar kaže tudi raziskava v okviru evropskega projekta MeDeMAP – Zemljevid medijev za prihodnje demokracije, ki jo je v Sloveniji izvajal Mirovni inštitut. Novinarke in novinarji v raziskavi dosledno poudarjajo pomen profesionalne etike, preverjanja informacij in odgovornosti do javnosti kot temeljev svobodnega novinarstva, hkrati pa opozarjajo, da so pogoji za uresničevanje teh vrednot vse bolj omejeni. Finančna negotovost, krčenje redakcij in pomanjkanje kadrov ustvarjajo razmere, v katerih se povečuje delovni pritisk, čas za poglobljeno preverjanje informacij pa se zmanjšuje. Koncentracija lastništva in lastniški posegi v uredniške odločitve dodatno slabijo uredniško avtonomijo, saj se mediji prepogosto uporabljajo kot orodje za politične ali ekonomske interese lastnikov. 

V takšnem okolju se stopnjujejo tudi politični pritiski, napadi na novinarje ter poskusi diskreditacije novinarskega poklica. Digitalno medijsko okolje tveganja še poglablja: nenehna hiperprodukcija vsebin in tekmovanje za pozornost zmanjšujeta prostor za kontekstualizacijo, razlago in kritično presojo, ki so bistveni za kakovostno obveščanje javnosti. Raziskava tako jasno kaže, da svoboda medijev danes ni ogrožena le z neposrednimi posegi od zunaj, temveč tudi s strukturnimi in ekonomskimi pogoji, ki novinarkam in novinarjem vse manj omogočajo, da svojo vlogo opravljajo v javnem interesu. 

Občanke in občani, ki so v raziskavi sodelovali v fokusnih skupinah in zboru občank in občanov o medijih in demokraciji, izražajo globok skepticizem glede možnosti za neodvisnost medijev v obstoječem sistemu. A ta skepticizem ne pomeni odpovedi pričakovanjem. Nasprotno, občanke in občani jasno artikulirajo, da medije razumejo kot javno dobro, od katerega pričakujejo verodostojno informiranje, nadzor nad oblastjo, razlago konteksta in vključevanje raznolikih glasov. 

V tem kontekstu je pomembno poudariti, da je Slovenija v prejšnjem mandatu sprejela več pomembnih zakonodajnih reform na področju medijev, vključno z novim zakonom o medijih, zakonom o Slovenski tiskovni agenciji ter spremembami zakona o RTV Slovenija. Te reforme so bile v veliki meri odziv na pretekle posege v medijsko avtonomijo in so pomenile približevanje evropskim standardom, vključno z Evropskim aktom o svobodi medijev. Toda raziskave in izkušnje iz Slovenije in drugih evropskih držav kažejo, da formalni pravni okvir sam po sebi ne zagotavlja zaščite medijske svobode, če mu ne sledita dosledno izvajanje in politična zavezanost njegovemu namenu. Tveganje za svobodo medijev se posebej poveča v političnih okoliščinah, kjer so mediji tarča sistematične delegitimizacije, sovražnega diskurza ali poskusov prikazovanja medijev oziroma novinark in novinarjev kot političnih nasprotnikov. V takšnih razmerah se zaščitni mehanizmi pogosto ne razveljavijo odkrito, temveč se izpraznijo skozi selektivno izvajanje zakonodaje, finančne pritiske ali ignoriranje zakonskih obveznosti. 

Prav zato so razprave o prihodnosti financiranja in upravljanja javnih medijev – v državnem zboru je v postopku predlog zakona, ki bi ukinil RTV-prispevek – bistveno več kot tehnično vprašanje. Gre za vprašanje institucionalne odpornosti v razmerah političnih nihanj. Evropski akt o svobodi medijev izrecno poudarja, da mora biti financiranje javnih medijev stabilno, predvidljivo in zaščiteno pred političnim vplivom. Raziskava projekta MeDeMAP kaže, da brez takšnih materialnih in institucionalnih pogojev uredniška avtonomija ostane le formalna pravica. Odločevalke in odločevalci imajo zato odgovornost, da reforme utrjujejo in ne spodkopavajo, ter dosledno zagotavljajo pogoje za svobodo in demokratične funkcije medijev, mediji ter novinarke in novinarji pa, da tudi v zaostrenih razmerah vztrajajo pri profesionalnih in etičnih standardih ter odgovornosti in transparentnosti do javnosti. 

Svoboda medijev ni v pristojnosti ene same skupine. Javnost in civilna družba imata ključno vlogo pri tem, da svobodo medijev prepoznata kot svojo pravico, jo aktivno ščitita in zahtevata pogoje, v katerih je neodvisno novinarstvo sploh mogoče.  

Svetovni dan svobode medijev nas zato ne opominja le na pomen svobodnih medijev, temveč tudi na skupno odgovornost, da pogoje zanje branimo – posebej takrat, ko postanejo politično in institucionalno krhki. 

Izjava je nastala v okviru projekta Zagovorništvo demokratične vloge medijev (ZAVEM), ki je del programa Impact4Values.  

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtorjev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.