Novice

‘Kdo lahko preverja, kdaj smemo v trgovino?’

‘Kdo lahko preverja, kdaj smemo v trgovino?’

Incident v poslovalnici Spara, ki se je za delovno aktivno 60-letnico končal s preprečitvijo vstopa v trgovino in 450 evri kazni, je za Dnevnik med drugimi komentirala tudi Mojca Pajnik, ki je izpostavila, da gre za različico rasnega profiliranja, ko diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti zamenja druga osebna okoliščina, starost, v konkretnem primeru tudi spol.

Dogodek velja interpretirati kot posledico ozračja, v katerem prihaja do minimiziranja proti-diskriminacijskih načel. Gre za različico t. i. rasnega profiliranja, kjer diskriminacijo na podlagi etnične pripadnosti zamenja druga osebna okoliščina, starost – v konkretnem primeru tudi spol -, na podlagi katere je postalo dovoljeno omejevati dostop do živil.

Ukrep, ki naj bi deloval kot zdravstvena zaščita, se je pokazal za metodo starizma, tj. sistemskega stereotipiziranja in diskriminacije starejših od 60. let. Gre namreč za zelo heterogeno skupino posameznikov in posameznic, z zelo različnimi potrebami, ki čez noč vsi postanejo nebogljeni upokojenci. Pokazalo se je tudi, da ukrep preprečuje, namesto da bi gradil na medgeneracijski solidarnosti. Pred sprejetjem te zapovedi je bilo kar nekaj primerov, ko so starejši počakali pred trgovino in so nakup zanje solidarnostno opravili mlajši naključni mimoidoči. Zdaj imamo pred trgovinami in v njih vrste starejših, med katerimi se mnogi počutijo oropane dostojanstva.

Ob vsem razumevanju, ki ga večina prebivalstva vendarle izkazuje glede potrebnih omejitev, da bi zaustavili pandemijo, so mnogi ukrepi pretirani, neživljenjski in neutemeljeni. Ukrep omejevanja dostopa do trgovin je bil sprejet brez razprave in kakršnekoli analize. Prek medijev smo izvedeli le, da naj bi bil ukrep primeren, »ker so ga sprejeli tudi drugod«. Pogrešam glasove strokovnjakov in strokovnjakinj različnih strok, več sodelovanja z znanostjo, pluralnost pogledov je v tako negotovih razmerah ključna. In še bolj ključna je, ko ukrepi posegajo v temeljne človekove pravice. V Sloveniji se je javni diskurz izrazito skrčil, omejen je na samogovore vladnih predstavnikov in izbranih redkih strokovnjakov, kar je za demokracijo slabo. Obstaja realna nevarnost drsenja v avtoritarizem, zapovedovanje je suspendiralo razpravo.

Članek v celoti.