Mednarodni medpoklicni seminar v Poznanju: od pravnih standardov do učinkovitega uresničevanja procesnih pravic v praksi

V Poznanju na Poljskem je 24. in 25. junija 2026 potekal mednarodni medpoklicni seminar, ki je zbral predstavnike policije, tožilstva, odvetništva, sodstva, nevladnih organizacij in drugih strokovnjakov iz sedmih evropskih držav. Namen seminarja je bil izmenjava izkušenj o praktičnem uresničevanju procesnih jamstev za osumljene in obdolžene osebe, zlasti v primerih, ki vključujejo osebe v ranljivih položajih, ter razprava o tem, kako zagotoviti, da so njihove procesne pravice učinkovito varovane ne le v zakonodaji, temveč tudi v zgodnjih, pogosto odločilnih fazah kazenskega postopka.

Program je vključeval strokovna predavanja, predstavitev raziskovalnih ugotovitev, delavnice ter interaktivno medpoklicno simulacijo primera, ki je udeležencem omogočila razpravo o konkretnih izzivih in iskanje skupnih rešitev.

Razprave so se osredotočile na procesna jamstva oseb iz posebej ranljivih skupin ob odvzemu prostosti, vključno z dostopom do odvetnika, zagotavljanjem pravice do obveščenosti v najzgodnejših fazah postopka ter ovirami, povezanimi z jezikom, zdravstvenim stanjem, socialnim položajem ali predhodnimi izkušnjami nasilja.

Osrednja tema seminarja je bilo vprašanje, kje so procesne pravice v praksi najbolj izpostavljene tveganju. Predstavljeni rezultati raziskave kažejo, da formalni prenos standardov Evropske unije v nacionalno zakonodajo predstavlja pomemben temelj, vendar sam po sebi še ne zagotavlja njihovega učinkovitega uresničevanja. Procesna jamstva so lahko oslabljena, kadar se ne zagotavljajo pravočasno, jasno in dosledno že od začetka postopka, zlasti če v praksi niso zagotovljeni ustrezna komunikacija, dostop do pravne pomoči ali učinkovito sodelovanje med deležniki kazenskega pravosodja.

Raziskava je pokazala, da so najpogostejši razlogi za pomanjkljivo uresničevanje procesnih pravic organizacijske narave. Med ključnimi izzivi so bili izpostavljeni pomanjkanje usposabljanja, časovni pritiski pri delu, omejeni kadrovski in materialni viri ter jezikovne ovire. Posebej ranljive ostajajo osebe z omejenim znanjem jezika postopka, zdravstvenimi težavami, socialno-ekonomskimi omejitvami ali predhodnimi izkušnjami nasilja, pri katerih formalno zagotovljene pravice pogosto ne pomenijo tudi njihovega dejanskega uresničevanja.

Posebna pozornost je bila namenjena trem temeljnim procesnim pravicam: pravici do obveščenosti, pravici do dostopa do odvetnika in pravici do brezplačne pravne pomoči. Razprave so poudarile, da je učinkovito uresničevanje teh pravic odvisno od pravočasnega in razumljivega obveščanja posameznikov, dejanskega dostopa do pravne pomoči ter ustreznega sodelovanja vseh deležnikov kazenskega postopka.

Med predstavljenimi dobrimi praksami so izstopali večjezična in uporabniku prijazna obvestila o pravicah, pripravljena v razumljivem jeziku, proaktivno spodbujanje dostopa do odvetnika, medsektorska usposabljanja predstavnikov policije, tožilstva, odvetništva in sodstva ter digitalne rešitve za spremljanje spoštovanja procesnih pravic. Predstavljena so bila tudi praktična orodja za prenos teh dobrih praks v različna nacionalna okolja, vključno z nadgradnjo podatkovne zbirke CrossJustice, smernicami za strokovnjake in okvirom za prenosljivost dobrih praks.

Poleg predstavitve raziskovalnih ugotovitev je seminar udeležencem omogočil tudi oblikovanje priporočil za nadaljnje izboljšanje uresničevanja procesnih pravic na nacionalni in evropski ravni. Razprave so poudarile potrebo po nadaljnjem razvoju praktičnih smernic, krepitvi medinstitucionalnega sodelovanja, izboljšanju komunikacije med strokovnjaki različnih poklicnih skupin ter nadaljnjem usposabljanju vseh, ki sodelujejo v kazenskem pravosodju.

Strokovno srečanje je ponovno potrdilo eno ključnih sporočil projekta FULL-PROOF: procesne pravice niso varovane zgolj s pravnimi standardi, temveč predvsem z vsakodnevnimi odločitvami, jasno komunikacijo in učinkovitim sodelovanjem vseh strokovnjakov, ki sodelujejo v kazenskem postopku. Le tako je mogoče zagotoviti njihovo dejansko uresničevanje v praksi ter prispevati k učinkovitejšemu, pravičnejšemu in zaupanja vrednemu kazenskemu pravosodju.