Misliti mir 7: dr. Peter Klepec: Evropski mit o povojnem miru

“Težave, s katerimi se danes soočamo, so dvojne narave. Prvič, obstaja mednarodni red. In drugič, Evropska unija, ki temelji na napačnih predpostavkah. Reči, da je Evropska unija nekako temeljila na predpostavki »nikoli več«, se mi zdi nekoliko hinavsko, kot sem dejal prej. Ker so se vojne nenehno dogajale v naši soseščini. Dolgo časa. Mislim, v Grčiji je bila državljanska vojna do leta 1949. In kaj potem? Saj veste, in druge vojne. Koreja, Vietnam, razne vrste posredniških vojn. Kljub temu je bila Evropa razdeljena s hladno vojno. In hladna vojna ni bila hladna. Bila je vroča vojna, kot je nekdo dejal. Torej je na nek način veliko zanikanja, izrinjanja v psihoanalitičnem smislu besede, glede vprašanja, kje se ta vojna trenutno dogaja. V času običajnih vojn smo nenehno poslušali: »Ah, dve uri z letalom od nas«, ali pa z avtom, karkoli že. To je čista hipokrizija. Zame največja nevarnost leži v opuščanju demokratičnih postopkov.
Popolnoma se strinjam z Jeleno, da so ti časi časi mirovnega aktivizma. Če ne zdaj, kdaj? Torej ga potrebujemo še bolj. A zame nevarnost tiči tudi v procesih, ki potekajo mimo demokratičnega ali ljudskega nadzora. Na primer, Josef Vogel, nemški filozof, je napisal knjigo, ki gre v podobno smer kot moja knjiga Časi nočne more. In rekel je, da iz zgodovine finančnega kapitalizma obstaja veliko, recimo, korakov, ki se na nek način približujejo … gre za dvojnost. Finančni kapitalizem gre z roko v roki s populizmom. Naravni rezultat finančnih procesov in različnih sofisticiranih mehanizmov je resentiment. Zagrenjenost, jeza, bes, nasilje – vse to gre skupaj. Ne pozabimo, da potekajo procesi, ki so nekako objektivirani, ukoreninjeni v samem kapitalizmu.
Danes pravzaprav sploh ne moremo več govoriti o kapitalizmu.”

– dr. Peter Klepec, omizje Nujnost oboroževanja? Med varnostjo, dobičkom in iluzijo miru, Cikel Misliti mir