Nova znanstvena monografija o mejni kriminologiji
13. 1. 2026 | Človekove pravice in manjšine
Založba Routledge je izdala novo znanstveno monografijo z naslovom Border Criminologies from the Periphery: Cross‑national Conversations on Bordered Penality, ki so jo uredili José A. Brandariz, Giulia Fabini, Cristina Fernández-Bessa in Valeria Ferraris. Knjiga razširja področje mejne kriminologije, saj kritično preučuje mejni nadzor, kazensko moč in upravljanje migracij z vidikov, ki so v glavnem toku kriminoloških raziskav pogosto spregledani. Združuje prispevke priznanih raziskovalcev, ki obravnavajo mejne in migracijske kaznovalne prakse v različnih državah. Posebno pozornost namenja raziskavam iz obrobnih in polobrobnih okolij. Osredotoča se na ključna vprašanja: kakšno vlogo imajo pridržanja na državni ravni in kako se ta spreminjajo skozi čas? Kako pomembne so politike izgona pri nadzoru nezaželenih tujcev? Kakšno vlogo ima zaporni sistem pri obravnavi tujcev brez urejenega statusa? In ali vse večja kriminalizacija tujcev vodi v nastanek dvojnega kazenskopravnega sistema? Dr. Veronika Bajt, raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je prispevala poglavje o Sloveniji z naslovom „Pushbacks of Unwanted Migration”. Analizira prakso tako imenovanih prisilnih vračanj na balkanski migracijski poti, s posebnim poudarkom na kršitvah človekovih pravic, normalizaciji nasilja na mejah in kriminalizaciji ljudi na poti. S preučevanjem prisilnih vračanj kot oblike izvrševanja mejnih predpisov in kazenskega nadzora poglavje prispeva k širši razpravi o migracijah, varnosti in odgovornosti, hkrati pa krepi zavezanost Mirovnega inštituta kritičnim in družbeno angažiranim raziskavam, ki obravnavajo sodobne izzive upravljanja migracij.
Prispevek je tesno povezan s Horizon raziskovalnim projektom MORE – Motivacije, izkušnje in posledice politike vračanja in ponovnega sprejema: odkrivanje in razvijanje učinkovitih alternativ, ki raziskuje izkušnje migrantov, na katere vplivajo politike vračanja in prisilnih odstranitev. Projekt MORE si prizadeva razkrivati resnične posledice režimov vračanja in ponovnega sprejema ter razvijati alternativne politike, utemeljene na človekovih pravicah, empiričnih raziskavah in socialni pravičnosti.