O digitalizaciji evropskih mej in migrantskih bojih

V knjigi DATAS: The Data and the Sovereign, ki jo je uredila Lívia Nolasco-Rózsás, izdala pa založba Onomatopee, je izšlo poglavje Mojce Pajnik »Algoritmično preoblikovanje mej in taktična anonimnost: migrantski boji v dobi digitalizacije mej«.

Prispevek evropsko upravljanje migracij in digitalno preoblikovanje evropskih mejnih režimov obravnava kot »režim krutosti«, ki z biometrično tehnologijo, avtomatiziranim ocenjevanjem tveganj in drugimi sistemi digitalnega nadzora vpliva na to, kdo se lahko giblje, pod kakšnimi pogoji in kdo postane predmet okrepljenega nadzora.

Hkrati poglavje, izhajajoč iz perspektive avtonomije migracij, v ospredje postavlja migrantsko delovanje in različne prakse, s katerimi ljudje navigirajo, zaobidejo in preoblikujejo mejne režime. Med njimi je t. i. “taktična anonimnost” –  upravljanje lastne vidnosti in podatkovnih sledi v razmerah okrepljenega digitalnega nadzora; prakse, ki so pomemben del dinamike, skozi katero se mejni režimi nenehno spreminjajo.

Analiza digitalnih mej je umeščena v širšo politično ekonomijo nadzornega kapitalizma. Poglavje zato odpira vprašanje, kaj širjenje podatkovnega in algoritmičnega upravljanja migracij pomeni za demokratično odgovornost in digitalno suverenost. Boji okoli datafikacije migracij in algoritmizacije mej namreč niso pomembni le za migracijsko politiko, ampak zadevajo širša vprašanja demokracije, svobode gibanja ter javno odgovornega upravljanja podatkov.

Knjiga obravnava enega potencialno odločilnih političnih bojev prihodnjih desetletij: vprašanje suverenosti v času, ko podatki, umetna inteligenca in računalniški sistemi vse močneje vplivajo na politično odločanje, javni diskurz in vsakdanje življenje. Združuje glasove s področij umetnosti, filozofije in tehnologije, predvsem iz Srednje in Vzhodne Evrope, ter raziskuje možnosti osebne in politične samoodločbe pod dvojnim pritiskom nadzornega kapitalizma in avtoritarizma.