Ob obletnici izbrisa: Krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in ogrožajo življenja

Ob obletnici izbrisa v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA), Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije – DIPS, Mirovnem inštitutu in Amnesty International Slovenije opozarjamo, da krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in da so nujni ukrepi države, ki bi jim povrnili dostojanstvo.

Izbrisani trenutno nimajo nobene pravne poti, da si ponovno uredijo stalno prebivališče – tudi tisti, ki so v Sloveniji bivali neprekinjeno vseh 32 let od izbrisa. Slovenija je izbrisanim nezakonito odvzela status stalnih prebivalcev, zato jim je dolžna zagotoviti učinkovita pravna sredstva za njegovo ureditev in jim povrniti povzročeno škodo. Popolnoma nedopustno je, da desetletja po sodbah Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice, ki sta ugotovili kršitve, ki jih je zoper izbrisane zagrešila država, ljudje v Sloveniji ostajajo brez vsakršnega statusa in vsakršne socialne oskrbe.
Po tem, ko smo bili decembra 2022 pretreseni ob smrti Zorana Tešanovića, ki je umrl v požaru v prikolici, ki mu je bila edini dom, nas je pred nekaj dnevi užalostila smrt Božidarja Đukića. Tako kot Zoran Tešanović je tudi on prebival v Sloveniji skoraj petdeset let, od izbrisa dalje pa brez vsakršnega dokumenta, dostopa do zdravstvenega in socialnega varstva ter možnosti za zaposlitev. Vsa pravna sredstva, ki jih je država sprejela za povrnitev nezakonito odvzetega statusa stalnega prebivalca, so bila namreč časovno omejena.

20. oktobra 2023 je predsednica Republike Slovenije na vlado poslala predlog zakona o urejanju statusa izbrisanih, ki smo ga v sodelovanju z Uradom predsednice pripravile nekatere nevladne organizacije. Predlagani zakon bi izbrisanim ponovno odprl rok za vložitev prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje, odpravil pa bi tudi nekatere neustrezne pogoje, ki so v preteklosti večini izbrisanim preprečili, da bi status ponovno pridobili. Vlada se na predlog zakona še ni odzvala.

Prav tako ostajajo nenaslovljena vprašanja dostopa do odškodnin in drugih ukrepov, ki bi zmanjševali škodo izbrisanim na socialnem, zdravstvenem, stanovanjskem in delovnem ter pokojninskem področju.

Ozadje

Slovenske oblasti so 26. 2. 1992 iz registra stalnih prebivalcev nezakonito, brez obvestila in brez možnosti pritožbe izbrisale 25.671 ljudi. Čez noč so ostali brez pravnega statusa in s tem brez veljavnih dokumentov, ne da bi bili o tem sploh obveščeni. Izgubili so dostop do ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, večina jih je bila prisiljena zapustiti državo. Številni so izgubili službe in upanje na pokojnino. Negativne posledice tega protipravnega ravnanja države so neizmerne in jih je nemogoče v celoti popraviti.

Izbris se »ureja« že več kot dve desetletji, vendar dosedanja prizadevanja države niso bila zadostna: država je s stisnjenimi zobmi, zaradi sodb Ustavnega sodišča RS in Evropskega sodišča za človekove pravice sprejela dva zelo pomanjkljiva zakona. Na podlagi prvega (sprejet je bil leta 1999, spremenjen pa leta 2010; drugi zakon pa leta 2013), ki je urejal povrnitev nezakonito odvzetega statusa izbrisanim, si je status lahko uredila manj kot polovica izbrisanih. Vse, ki si dovoljenja za stalno prebivanje niso mogli urediti, odškodninski zakon ni uvrstil med upravičence, hkrati pa je določil mnogo prenizke odškodnine. Trenutno ni veljavnega zakona in s tem nobene pravne poti, po katerem bi si lahko izbrisane osebe uredile status, saj se je rok za vložitev prošnje za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje iztekel že leta 2013. Rok za odškodninske zahtevke se je iztekel leta 2017. V Sloveniji še vedno živijo izbrisani, ki nimajo ustrezno urejenega statusa. Mnogi med njimi so ostareli in bolni. Decembra 2022 nas je pretresla smrt Zorana Tešanovića, ki je praktično nepokreten zgorel v prikolici, v kateri je kot brezdomec bival ob ljubljanski obvoznici. Center za socialno delo mu zaradi neustreznega statusa ni mogel pomagati. Ni pa edini, ki je težko bolan umrl brez človeka vredne namestitve in oskrbe. Tudi med tistimi, ki so si uspeli urediti status, so posamezniki in posameznice, ki živijo na robu preživetja. Mnoge je izbris doletel na višku delovne aktivnosti, ko so si ustvarjali družine. Namesto da bi gradili na finančni varnosti in prihodnosti, jih je izbris pahnil v kaos in revščino, oropal jih je delovne dobe in varne starosti, povzročil jim je duševne in zdravstvene težave. Nezadostna odškodninska shema in odsotnost konkretnih socialnih ukrepov tega ni naslovila. Posledice trpijo tudi naslednje generacije, škoda je ogromna. Zato je nujno in pravično, da slovenske oblasti takoj začnejo pripravljati zakonske ukrepe, ki bodo tistim izbrisanim in njihovim otrokom, ki živijo v Sloveniji ali bi se sem še mogli vrniti, omogočili vsaj dostop do dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji. Nasloviti pa je potrebno tudi odškodnine ter druge nujne ukrepe, ki bi skrbno in pošteno naslovili brazgotine, ki jih je za seboj pustil izbris.

Dogodki ob obletnici izbrisa (različni organizatorji)

• 24. februar 2024: Zbor članov Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije – DIPS, Ljubljana
• 26. februar 2024: Predavanja o izbrisu in pričevanje izbrisanih Irfana Beširevića in Slavice Đuričić (oba CIIA) z Amnesty International Slovenije na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku
• Do 7. marca 2024: Razstava Ć – SODOBNI SOVRAŽNI GOVOR v Steklenem atriju MOL, Mestni trg 1.
• 26. februar 2024 ob 18. uri javno vodstvo po razstavi. Vodi Vuk Ćosić, soavtor obeležja Ć.
  Vstop na razstavo in vodenje prost.
• 28. februar 2024: Predavanja o izbrisu in pričevanje izbrisanih Irfana Beširevića in Slavice Đuričić (oba CIIA) z Amnesty International Slovenije na Gimnaziji, elektro in pomorski šoli Piran
• 1. marec 2024: Pričevanja izbrisanih in otrok izbrisanih (Fakulteta za socialno delo, Topniška 31, predavalnica 9, 10.15–11.30)
• 1. marec 2024: Komemoracija pred spomenikom izbrisanim pred nekdanjo Avtonomno tovarno ROG na Trubarjevi 72 (CIIA, 12.00–13.00)
• 1. marec 2024: Ogled dveh kratkih filmov o izbrisanih: Karavana izbrisanih (Dražena Perić, 2007) ter nov in še nastajajoč film v avtorstvu Ratka Stojiljkovića. Po filmu pogovor za avtorjem, ki mu bo sledila še debata s prisotnimi izbrisanimi (19.00–21.30; PLAC, Linhartova 43, Ljubljana)
• 1. marec 2024: Žur s karaokami (21.30; PLAC, Linhartova 43, Ljubljana)
• 4. marec 2024: Odprtje razstave portretov izbrisanih in njihovih otrok 32 let s(r)amote v Mladinskem centru Podlaga Sežana. Razstavo je pripravila Amnesty International Slovenije v sodelovanju z izbrisanimi in avtorjem portretov Borutom Krajncem. Do 29. marca 2024.