Oddaja Globus je militarizacijo predstavila kot edino možno pot

RTV Slovenija je 28. julija 2026 predvajala oddajo Globus z naslovom »(Ne)močna Evropa«, posvečeno pospešenemu povečevanju obrambnih izdatkov. Po načrtih naj bi države članice Evropske unije do leta 2030 za obrambo namenile dodatnih 800 milijard evrov. Oddaja je eno najpomembnejših političnih vprašanj današnjega časa obravnavala izrazito enostransko: vojaško moč je predstavila kot temelj varnosti, pospešeno oboroževanje pa kot nujno in praktično edino možno pot. 

Med sogovorniki so bili skoraj izključno predstavniki Evropske unije, zveze Nato, vojske in obrambne industrije oziroma zagovorniki militarizacije. Iz razprave so bili izključeni strokovni in politični pogledi, ki opozarjajo, da oboroževalna tekma ne povečuje varnosti, temveč le poglablja mednarodne napetosti, zmanjšuje prostor za diplomacijo in povečuje nevarnost novih konfliktov. 

Takšna uredniška odločitev odpira vprašanje uresničevanja temeljnega poslanstva javnega medija. Naloga RTV Slovenija ni reproduciranje stališč političnih elit, vojaških institucij in obrambne industrije, temveč omogočanje pluralne, kritične in argumentirane razprave o odločitvah, ki bodo dolgoročno zaznamovale evropske družbe. 

Razprava o varnosti še zdaleč ni enoznačna. Raziskovalci, diplomati, akademiki, mirovne organizacije, verski voditelji, politiki in državljani po Sloveniji, Evropi in svetu opozarjajo, da pospešeno oboroževanje preusmerja javna sredstva iz izobraževanja, socialne države, zdravstva in podnebnih ukrepov ter omejuje možnosti za diplomatsko in politično reševanje sporov. O teh posledicah smo opozarjali tudi na Mirovnem inštitutu znotraj platforme Misliti mir, v konzorciju Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost pa pripravili več prispevkov. 

Varnosti ne zagotavlja le močna vojska. Temelji tudi na diplomaciji in preprečevanju konfliktov, mednarodnem sodelovanju, spoštovanju mednarodnega prava, učinkovitih demokratičnih institucijah, socialni pravičnosti, zmanjševanju neenakosti in varovanju človekovih pravic. Izpuščanje teh razsežnosti kompleksno politično vprašanje zvede na količino orožja in ustvarja napačen vtis, da za zagotavljanje miru in varnosti ni drugih možnosti. 

Posebej problematično je bilo nekritično predvajanje izjave evropskega komisarja za obrambo, da Evropejce ogroža »140 milijoni agresivnih Rusov«. Takšna formulacija odgovornost za politiko ruskega vodstva pripisuje celotnemu prebivalstvu in prispeva k njegovi demonizaciji. Javni medij bi moral izjavo umestiti v kontekst ter opozoriti, da številni ruski državljani vojni nasprotujejo, da so bili zaradi tega preganjani in zaprti, da je državo zapustilo več sto tisoč ljudi ter da kljub represiji tudi v Rusiji obstaja protivojno gibanje. 

Evropske države po letih kroničnega podfinanciranja ključnih družbenih sistemov sprejemajo zgodovinske odločitve o porabi več sto milijard evrov javnega denarja za orožje in strelivo. Hkrati se v številnih državah krepijo avtoritarne politike in zmanjšuje prostor za demokratično razpravo. Državljani imajo zato pravico do celovitih informacij o posledicah militarizacije, alternativnih pristopih k zagotavljanju miru in varnosti ter vplivu teh odločitev na socialno državo, človekove pravice in demokracijo. 

RTV Slovenija, odgovorne urednike in urednice ter novinarke in novinarje pozivamo, naj pri obravnavi vprašanj varnosti dosledno zagotovijo raznolikost relevantnih pogledov, kritično preverjanje argumentov in jasno razmejitev med novinarsko obravnavo ter promocijo političnih in gospodarskih interesov. Samo tako lahko javni servis izpolnjuje svoje poslanstvo ter prispeva k odprti, demokratični in informirani javni razpravi. 

Mirovni inštitut 

Ljubljana, 3. 8. 2026

Več informacij:

Platforma Misliti mir je prostor za razmislek, dialog in javno delovanje o miru, vojni ter možnostih gradnje trajnega miru in odnosov, ki ne ustvarjajo pogojev za nove konflikte. Združuje cikle Misliti mir, Živeti mir in Zagovarjati mir, ki vsebujejo pogovore, pisma o vojnah in miru, govore, izjave za javnost in druge vsebine Mirovnega inštituta, namenjene spodbujanju kritičnega razmišljanja, javne razprave in kulture miru.

Konzorcij Skrbimo za pravično, zeleno in demokratično prihodnost sestavljajo Mirovni inštitut, Umanotera, Humanitas, Vita Activa, Zavod 3MUHE in Inštitut za ekonomsko demokracijo. Aktivnosti sofinancira Ministrstvo za notranje zadeve in javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2025. Gradivo izraža mnenje avtorjev_ic in ne predstavlja uradnega stališča MJU.