Pogled socialnih partnerjev na začasno zaposlovanje migrantov v Sloveniji

Na zaključni konferenci JUSTMIG maja 2025 sta vodilna glasova na področju delavskih pravic in organiziranja – Andraž Mali iz Centra za družbeno raziskovanje (CEDRA) in Goran Lukić iz Delavske svetovalnice – predstavila izkušnje iz svojega dela z delavci migranti. CEDRA tesno sodeluje z delavskimi kolektivi, sindikati v Sloveniji in mednarodnimi partnerji, kot je UNI Global, predvsem v storitvenih sektorjih: v trgovini na drobno, logistiki in skrbstvenem delu. Delavska svetovalnica zagovarja in varuje delavske, socialne in pravne pravice delavcev in ranljivih skupin. Migrantskim delavcem nudi neposredno podporo v obliki pravnega svetovanja in pomoči pri uveljavljanju njihovih pravic.

Segmentacija dela kot strategija discipliniranja in delavci migranti kot akterji kolektivnega boja

Goran Lukić je poudaril strukturne razloge za naraščajoče trende zaposlovanja delavcev iz Južne Azije v Sloveniji. Glavni dejavnik za povpraševanje po migrantski delovni sili so po Lukiću kolektivne pogodbe: »Če pogledate številke v kolektivnih pogodbah, lahko vidite, da so osnovne plače daleč pod minimalno plačo, kar ustvarja znatno vrzel.« Nizke plače ustvarjajo potrebo po migrantskih delavcih med delodajalci. Ranljivi kot so, so prepuščeni izkoriščanju. Mnogi prispejo že zadolženi (dolg agencijam za urejanje vizumov pogosto presega 5.000 evrov), kar jih sili, da delajo več kot 250 ur na mesec, ker morajo odplačati dolgove. Delodajalci, je opozoril Lukić, izkoriščajo to ranljivost: »Ne postavljajo vprašanj in delajo dolgo. Ne postavljajo vprašanj, ker niso obveščeni.«

Poudaril je tudi zakrite meje med študijem in delom, saj tuji delavci pogosto vstopijo v Slovenijo s študentskimi vizumi in pozneje pridobijo delovna dovoljenja. Po mnenju Lukića se je to prelevilo v »malo industrijo,« v kateri univerze pobirajo šolnine, ki jih plačujejo študenti, čeprav so v resnici delavci.

Tradicionalni sindikalizem ni več dovolj: samoorganizacija migrantskih delavcev

Andraž Mali se je strinjal s poročilom JUSTMIG za Slovenijo in poudaril, da storitveni sektorji z velikim številom migrantov postajajo vse bolj prekarni, razdrobljeni in deregulirani. Tradicionalni sindikalni modeli, ki temeljijo na stabilnem, dolgoročnem zaposlovanju, niso več zadostni. Namesto tega so potrebne nove oblike organiziranja: vključujoče, demokratične strukture, ki temeljijo na terenskem delu, individualnih pogovorih, intervjujih in kolektivnih akcijah, ki delavce opolnomočijo kot aktivne udeležence.

V nasprotju s stereotipi delavci migranti niso le ranljivi, ampak se že upirajo. Terensko delo je razkrilo neformalne organizacijske prakse, kot so zavračanje nedeljskih izmen, kolektivno upočasnjevanje dela, neformalna pogajanja z nadrejenimi in pritisk na agencije. Čeprav so te akcije pogosto zunaj uradnih sindikatov, kažejo močno kolektivno delovanje. Mali je poudaril potrebo po vključitvi takih pobud v širše boje za enakost in razširitvi pravice do stavke na vse delavce, ne glede na vrsto pogodbe ali delodajalca. Poudaril je tudi temeljno protislovje slovenske migracijske politike: delavci migranti so bistveni za panoge, kot so logistika, trgovina na drobno in skrbstveno delo, vendar se jih obravnava kot začasne in razpoložljive.

Segmentacija dela kot strategija za razredno delitev

Raziskava med delavci migranti v skladišču BTC (Spar) je razkrila sistematične prakse segmentacije. Indijski delavci so imeli  višje norme in strožje kazni. Delavci so bili razdeljeni ne le po nacionalnosti, temveč tudi po zaposlitvenem statusu: nekateri so bili neposredno zaposleni, drugi so delali prek agencij ali za različna podjetja. Ta fragmentacija ni naključna, je povedal Mali, ampak gre za strategijo razredne delitve, ki se uporablja za razdruževanje kolektivov, oslabitev sindikatov in izogibanje predpisom.

Da bi se temu uprli, je treba omejiti delo prek agencij, sindikati s pogajanji na sektorski in podjetniški ravni, ter da se zagotovi obvezen prehod v stalno zaposlitev že po kratkem obdobju. Mali je omenil določilo v kolektivni pogodbi podjetja Tuš, da mora podjetje po šestih mesecih ponuditi stalno zaposlitev agencijskim delavcem. Hkrati je povedal, da je ostal izziv, kako nadzorovati izvajanje dogovora.

Pomen za JUSTMIG

Pogledi Lukića in Malija neposredno odražajo cilje projekta JUSTMIG: razumevanje, kako začasno delovno migracijo oblikujejo industrijski odnosi, mehanizmi določanja plač in transnacionalna dinamika trga dela. Njune ugotovitve kažejo, kako neuravnotežene plačne strukture in z dolgovi spodbujene migracijske poti ustvarjajo sistemske ranljivosti, ki zahtevajo nujno pozornost politik.

Mali je s svojim pogledom s terena potrdil ugotovitev JUSTMIG, da delavci migranti niso le predmet politik, ampak aktivni udeleženci pri oblikovanju prihodnega trga dela. Krepitev njihovega glasu je bistvena za vzpostavitev bolj trajnostnih in socialno pravičnih delovnih odnosov v Evropi. Oba govorca sta sklenila, da so delavci migranti v središču negotovosti dela; so najbolj izkoriščani, vendar tudi vse bolj nepogrešljivi. Migracije je zato treba obravnavati kot potencialno organizacijsko vozlišče. S prepoznavanjem skupnih razrednih interesov, premagovanjem razlik in ponovno vzpostavitvijo enotnosti lahko sindikati in gibanja branijo in izboljšujejo standarde za vse.

S tem, da razkriva povezave med kolektivnimi pogodbami, praksami agencij, vpisom na univerze in povpraševanjem delodajalcev, njun prispevek poudarja, zakaj je osredotočenost JUSTMIG na trajnostne in socialno pravične prilagoditve trga dela tako aktualna. Obravnavanje teh strukturnih vprašanj ni pomembno le za zaščito delavcev migrantov, temveč tudi za zagotavljanje pravičnejših delovnih pogojev nasploh.