porocilo_slo-370x278

Raziskovalni poročili o medijskem sistemu in civilni družbi v Sloveniji

Dr. Marko Ribać, raziskovalec, ki v okviru projekta Politični in medijski populizem: »Begunska kriza« v Sloveniji in Avstriji (POPMED) preučuje populizem, je v dveh raziskovalnih poročilih objavil empirične ugotovitve opravljenih analiz. Eno od poročil obravnava zgodovinske in strukturne spremembe v slovenskem medijskem sistemu, drugo pa ponuja podrobnejši vpogled v opravljeno analizo uokvirjanja besedil organizacij civilne družbe v obdobju 2015–2018.

Prvo poročilo z naslovom Pregled slovenskega medijskega sistema analizira razvoj televizijskega in časopisnega medijskega prostora v Sloveniji od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje. Poročilo je izdatno osredotočeno na štiri medijske organizacije, ki imajo pomembno vlogo v nacionalni medijski sferi: dva časopisa Delo in Slovenske novice ter dve televizijski postaji RTV Slovenija in POP TV. Avtor preučuje transformacije lastniške strukture medijskih hiš, njihovo naklado, doseg in gledanost, oblike političnega paralelizma, državni nadzor in legitimiranje vloge novinarskih ter medijskih institucij. Poročilo je kontekstualna študija in dopolnjuje analizo uokvirjanja medijskega poročanja v obdobju od 2015 do 2018, ki jo trenutno izvaja raziskovalna skupina v okviru projekta POPMED.

Drugo poročilo z naslovom Analiza uokvirjanja dokumentov civilne družbe v obdobju 2015–2018 je poročilo o opravljeni kritični afektivni analizi uokvirjanja koordiniranih in individualnih javnih pisem, ki so jih napisale in poslale organizacije civilne družbe ter aktivistične iniciative. 19 pisem, analiziranih v poročilu, je bilo poslano javnim oblastem v obdobju »begunske krize« (2015–2016) in obdobju po zaprtju t.i. begunske »Balkanske poti« (2016–2018) in predstavljajo kritičen odziv na migracijsko in azilno zakonodajo (sedem nacionalnih zakonov), izglasovano in potrjeno v slovenskem parlamentu. Analiza pokaže, da je organizacijam civilne družbe, kot so nevladne, humanitarne organizacije in aktivistične iniciative, uspelo uokviriti begunsko tematiko predvsem v obliki kritike tako militarizacije kot neustrezne begunske in azilne zakonodaje. Poročilo vsebuje tudi zapis o petih poglobljenih intervjujih, opravljenih z avtorji analiziranih dokumentov in tako ponuja splošen vtis razumevanja, uokvirjanja argumentov civilne družbe in njen mobilizacijski potencial.

Obe poročili o raziskavi sta za vse zainteresirane bralce na voljo na uradni spletni strani projekta POPMED (Rezultati).