Spolno nadlegovanje v slovenskih redakcijah je pogost in vse bolj normaliziran pojav

Po prvih rezultatih raziskave o položaju novinark in medijskih delavk v Sloveniji, ki je del mednarodnega projekta Ženske v medijih, je tretjina sodelujočih poročala o fizičnem spolnem nadlegovanju. Kar 86 % jih redno doživlja seksistične komentarje, najpogosteje s strani sodelavcev ali nadrejenih. 

Za prijavo se odloči le malo novinark. Podatki kažejo, da je verjetnost prijave nižja z večjo intimnostjo ali spolno naravo napada. Kot glavni razlogi za neprijavljanje novinarke navajajo pomanjkanje zaupanja v učinkovitost in nepristranskost postopkov, občutek, da so napadi »preveč običajni«, da bi prijava karkoli spremenila ter predolgi in izčrpavajoči postopki. Pomemben dejavnik je tudi strah pred negativnimi posledicami za položaj na delovnem mestu. 

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami je Tjaša Turnšek v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije predstavila prve rezultate raziskave Ženske v medijih.

Raziskava opozarja, da novinarke sicer dobro vedo, kakšen bi moral biti pravilen odziv ob nadlegovanju ali nasilju, vendar jih sistemske ovire pogosto ustavijo. Čeprav imajo medijske hiše interne dokumente in protokole, jih večina ocenjuje kot neučinkovite, zgolj formalne in brez otipljivih rezultatov. Ugotovitve poudarjajo, da zgolj obstoj pravil ni dovolj, potrebni so varni, zaupni in dejansko delujoči mehanizmi prijave ter dosledno izvajanje sprejetih ukrepov. Enako pomembna sta ozaveščanje in izobraževanje znotraj redakcij. 

Vsaj eno obliko fizične grožnje ali napada je doživelo 31 % novinark. Najpogostejše so grožnje s fizičnim napadom ter grožnje s smrtjo. Med storilci prevladujejo posamezniki na terenu (56 %), sledijo storilci na spletu (44 %). Grožnje najpogosteje doživljajo novinarke v sredini kariere, ko sta njihova vidnost in izpostavljenost največji. Prijavo nadrejenim ali policiji je podalo manj kot 40 % žrtev. 

Kar 55 % novinark je poročalo o diskriminaciji na podlagi spola ali o drugih kršitvah delovnih pravic, povezanih s pogodbami, plačilom ali delovnim časom. Tudi v teh primerih so tri četrtine ostale brez prijave. 

Seksistične komentarje in diskreditacijo, ki jih doživlja 86 % sodelujočih, najpogosteje povzročajo sodelavci (51 %) ter posamezniki na spletu (46 %). Tudi tu tri četrtine žrtev kršitev ne prijavi. 

Verbalno ali neverbalno spolno nadlegovanje je prizadelo četrtino novinark, v več kot 40 % primerov so bili storilci sodelavci. Več kot 80 % žrtev ga ni prijavilo, predvsem zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi. Večina od 33 % novinark, ki so poročale o fizičnem spolnem nadlegovanju v obliki neprimernega dotikanja, prav tako ni podala prijave. V več kot polovici primerov so bili storilci sodelavci.