Upravljanje avtorskih in sorodnih pravic na internetu – vidik javnih institucij

Raziskava se je ukvarjala z vprašanjem, kako preko interneta zagotoviti dostop do kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih del, ki jih naroča in financira slovenska država in ki se zbirajo v javnih zbirkah knjižnic, muzejev, arhivov. Prosti dostop do teh del je pomemben za splošni gospodarski in družbeni razvoj: za prenos znanja, transparentnost javnega financiranja in kot spodbuda kulturnemu ter znanstvenemu razvoju družbe. A vpleteni posamezniki in institucije (javni naročniki, ustvarjalci in uporabniki avtorskih del, knjižnice …) so paralizirani ob omejitvah avtorskih in sorodnih pravic, zato je potreben širši in usklajen načrt na številnih družbenih ravneh: od sprememb v zakonodaji ali (naročniških, zaposlitvenih, avtorskih) pogodbah do preoblikovanja starih podpornih programov in uvajanja novih nalog za javne institucije, da bi te lahko še naprej opravljale svoje naloge v javnem interesu v digitalnem okolju. Predpostavka raziskave je bila, da modelov prostega dostopa ni mogoče preprosto prenesti v slovensko okolje zavoljo specifičnih zgodovinskih, družbenih in ekonomskih načinov financiranja, ustvarjanja in distribuiranja avtorskih del. Raziskava se je zato razdelila na sociološki del, v katerem smo analizirali stanje, klasificirali gradiva, identificirali ključne institucije in proučili pogoje dela. Na podlagi teh ugotovitev so pravniki pripravili predloge pravnih rešitev, na katere je mogoče opreti razne modele prostega javnega dostopa do kulturnih, izobraževalnih in znanstvenih del.



Rezultati

Celotno poročilo je na voljo tukaj.

Financerji:

ARRS in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo