Novice

Nevladniki: Za humano obravnavo starejših na vseh ravneh

Nevladniki: Za humano obravnavo starejših na vseh ravneh

Društvo Srebrna nit – Združenje za dostojno starost je nastalo leta 2018. Danes deluje na območju cele Slovenije, trenutno združuje 240 članov in ima priznan status društva v javnem interesu na področju varstva pred diskriminacijo in človekovih pravic. Društvo se vključuje v vrsto aktivnosti – od sodelovanja  v pripravi oziroma popravi zakonodaje do terenskih inšpekcij, s katerimi uresničuje programske zaveze, katerih osnovni cilj je: Boljše življenje in humana obravnava starejših na vseh ravneh. Ravno društvo Srebrna nit je pri nas odprlo temo, ki je preizkus zrelosti družbe, to je temo o pravici do prostovoljnega končanja življenja. Strokovnjaki, člani društva so pripravili zakonski predlog, za katerega zdaj skušajo (rok je 22. junij) zbrati 5.000 podpisov podpore, potrebnih za vložitev predloga v zakonodajni postopek v državni zbor.

Anita Caruso, predsednica Srebrne niti od marca letos. (Foto: Miha Fras)

Anita Caruso, predsednica Srebrne niti od marca letos. (Foto: Miha Fras)

»Nismo vezani na nobeno politično opcijo, društvo je samostojno in nepridobitno. Naše članstvo je odprto in po sklepu občnega zbora ni vezano na plačilo članarine,« poudarja predsednica društva Srebrna nit Anita Caruso. Finančni vir za dejavnosti društva so donacije, ki jih donirajo predvsem sami člani: »Tudi financiranje te zadnje naše kampanje »Moje življenje, moja pravica«  v podporo zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je izključno na donatorski ravni. To je izredno pomembno zavedanje, da je Srebrna nit zavzela popolno neodvisnost od države

Anita Caruso, upokojena pravnica in ekonomistka, je vodenje Srebrne niti prevzela 1. marca letos od Biserke Marolt Meden, ustanoviteljice društva, zdaj svetovalke predsednice države za družbene dejavnosti. »Biserka je vzpostavila izjemno organizacijo, izjemno angažiranih in sočutnih posameznikov-strokovnjakov širokega spektra, kar Srebni niti omogoča, da se lahko vsebinsko angažira na praktično vseh poljih, pomembnih za starejše.« In dodaja: »Naše osnovno poslanstvo je okrepiti glas starejših, ki se v tej sodobni družbi izgublja, zlasti pod ambicijami kapitala in neoliberalnih interesov. Okrepiti želimo zavedanje, da starejši nismo v breme, ampak obratno, da s svojo izkušnjami, vrednotami, modrostjo družbo plemenitimo in bogatimo.«

Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja

Ena trenutno ključnih dejavnosti društva je zbiranje podpisov podpore za predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ). Do 22. junija morajo zbrati 5.000 podpisov podpore, da bo predlog zakona vložen v proceduro v državni zbor; po zadnjih podatkih je overjene podpise v prvem mesecu zbiranja oddalo že okoli 4.500 podpornikov. »Zagotovo bomo dobili podporo volivk in volivcev, a vemo tudi že, da bo sledil referendum,« napoveduje Caruso.

Predlog so pripravili strokovnjaki-člani društva Srebrna nit, zlasti ddr. Andrej Pleterski, dr. Dušan Keber, dr. Igor Pribac, dr. Biserka Skela Savič in dr. Luka Mišič. Zakon naslavlja manjko zdajšnje zakonodaje, ki ne ureja položaja umirajočih v trpljenju, ker jim ne moreta pomagati niti medicina niti paliativna oskrba. »Velika večina ljudi si želi lahke smrti, smrti, ki jo spremlja kar najmanj trpljenja. To je osnova, izhodišče,« pravi Caruso.

Zakon bi v predlagani obliki uzakonil pozitivno pravico vseh polnoletnih oseb v Republiki Sloveniji, ki neznosno trpijo in ne morejo upati na izboljšanje svojega zdravstvenega stanja, da pod določenimi pogoji zaprosijo družbo (v okviru mreže izvajalcev javne zdravstvene službe) za pomoč pri izvedbi svoje odločitve o končanju življenja – torej za pomoč pri samousmrtitvi, kjer si pacient vnese smrtonosno učinkovino v telo sam, oziroma izjemoma pri evtanaziji, kjer učinkovino zaradi določenih razlogov vnese zdravstveni delavec.

»S priznavanjem pravice do pomoči pri samousmrtitvi, zakon družbo zavezuje, da takšno avtonomno odločitev oseb, ki izpolnjujejo zakonsko določene pogoje, razume kot izraz interesa za ohranitev lastnega dostojanstva in osebam to pravico pomaga uresničiti,« navaja utemeljitev predloga zakona.

Predstavitev predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja 4. aprila 2023 v Pritličju v Ljubljani. (Z leve: Filozof Igor Pribac, pravnik Luka Mišič, strokovnjakinja za zdravstveni management Brigita Skela Savič, soavtor zakona in predstavnik delovne skupine ZPPKŽ Andrej Pleterski, strokovnjakinja za komuniciranje Darinka Pavlič Kamien, predsednica društva Srebrna nit - združenja za dostojno starost Anita Caruso in zdravnik Dušan Keber.)  Foto: Anže Malovrh/STA

Predstavitev predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja 4. aprila 2023 v Pritličju v Ljubljani. (Z leve: Filozof Igor Pribac, pravnik Luka Mišič, strokovnjakinja za zdravstveni management Brigita Skela Savič, soavtor zakona in predstavnik delovne skupine ZPPKŽ Andrej Pleterski, strokovnjakinja za komuniciranje Darinka Pavlič Kamien, predsednica društva Srebrna nit – združenja za dostojno starost Anita Caruso in zdravnik Dušan Keber.) Foto: Anže Malovrh/STA

Predlog zakona določa stroge pogoje sprejema odločitve o prostovoljnem končanju življenja, med drugim zahteva obvezno mnenje psihiatra o opravilni sposobnosti pacienta in psihiatrovo navzočnost pri sklepnem dejanju. Varnost pred zlorabami bi zagotavljala posebna državna komisija, v kateri bi bili dva doktorja medicine in diplomirana medicinska sestra – vsi z vsaj desetletnimi kliničnimi izkušnjami pri obravnavi pacientov z napredovalo boleznijo, strokovnjak z doktoratom znanosti s področja družboslovnih ali humanističnih ved in strokovnjak z doktoratom znanosti s področja prava – oba prav tako z vsaj desetletnimi delovni izkušnjami.

»V javnosti se pričakovano že pojavljajo pričakovani tabori nasprotovanja«, pove Anita Caruso. V Srebni niti  ob tem izpostavljajo podatek osrednje nacionalne raziskave Slovensko javno mnenje 2022, v kateri je evtanazijo označilo kot »sprejemljivo« kar 73,6 odstotka sodelujočih, torej velika večina populacijskega vzorca, 16,8 odstotka pa je dogovorilo, da ni sprejemljiva. »To visoko podporo, ki preči svetovnonazorske, generacijske, politične in druge ločnice razumemo kot konsenz družbe o tem, da mora pomoč pri prostovoljnem končanju življenja trpečih bolnikov v nekaterih primerih postati pravica,« pravi Anita Caruso in dodaja, da bi morala že ta visoka podpora »nagovoriti« politične odločevalce. Predlog zakona je podprla tudi predsednica države, potem ko se je samooklicani vodja upokojenskih protestov Pavel Rupar zaradi predloga zakona nedopustno, primitivno in vulgarno spravil na Biserko Marolt Meden, bivši predsednico Srebrne niti, z besedami, da bi si takšno svetovalko »vzel Adolf Hitler v tretjem rajhu«.

Caruso glede zbiranja podpisov, do 22. junij a je, kot rečeno, potrebnih 5.000, opozarja na določene zaplete, ki so povezani s sočasnim zbiranjem podpisov za vložitev predloga »Ruparjevega zakona« za višje pokojnine. »Nekaj primerov smo imeli, da so naši podpisniki oddali obrazec v napačne roke in tak obrazec seveda nikoli ne bo prišel do nas. Zato apeliramo na  vse, da nam pošljejo izpolnjene in overjene obrazce neposredno, na naš naslov Društvo Srebrna nit, Vipotnikova 13, 1211 Ljubljana,« pravi Caruso.

Izsek iz raziskave Slovensko javno mnenje 2022, kjer je vidna visoka podpora evtanaziji.

Izsek iz raziskave Slovensko javno mnenje 2022, kjer je vidna visoka podpora evtanaziji.

Vzpostavitev dolgotrajne oskrbe

Poleg aktualnega predloga zakona se člani Srebrne niti trenutno ukvarjajo še z več drugimi odprtimi področji, ključnimi za prihodnjo socialno in siceršnjo dobrobit starejših.

V kampanji zbiranja podpore za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sodelujejo številni vidni posamezniki.

V kampanji zbiranja podpore za zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja sodelujejo številni vidni posamezniki.

Srebrna nit je eno od organizacij, ki najaktivneje participira pri pripravi oziroma popravku sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi. »Naši Darinka Klemenc, nekdanja predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege, in dr. Marina Tavčar Krajnc, sociologinja, sta zelo angažirani, kakovosten tega zakona je za nas izjemno pomembna,« pravi Caruso. Do predstavljenega predloga ministrstva za solidarno prihodnost je bila kritična, ker ni vseboval podzakonskih aktov, hkrati je enajst organizacij, tudi Srebrna nit, izrazila »protest« zaradi kratke javne razprave predloga, odprte zgolj pet delovnih dni.

Dolgotrajna oskrba, ki je namenjena  osebam, ki so zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti dlje časa ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb, pri nas trenutno ni enotno sistemsko urejena. Pravice so razdrobljene med različnimi predpisi, ni enotne ocenjevalne lestvice, ni centraliziranega dostopa do baz in ne zadostne dostopnosti do storitev v skupnostih. Rezultat takega stanja je, da ljudje s primerljivimi  potrebami ne dostopajo nujno do primerljivih pravic. Zgovorna je leta 2019 objavljena revizija Računskega sodišča, ki je potrdila, da Republika Slovenija nikakor ne skrbi zadovoljivo za tiste, ki zaradi starosti, duševne ali telesne prizadetosti potrebujejo pomoč drugih. V revidiranem letu 2016 je recimo pomoč v obliki različnih storitev socialnega varstva prejemalo le 8,9 odstotka od vseh 395.127 upravičencev, 1,7 odstotka upravičencev je bilo v čakalni vrsti za sprejem v domove za starejše, za ostalih kar 89,4 odstotka upravičencev pa država sploh ni imela podatkov o tem, ali ter koliko pomoči bi potrebovali ter ali in kakšno pomoč dejansko prejemajo. Država tudi ni imela podatkov, katere oblike pomoči so po regijah dostopne ter ali in koliko upravičencem so posamezne oblike pomoči nedosegljive zaradi njihove finančne zmožnosti. »To nedopustno stanje je nujno popraviti,« pravi Caruso.

»Od zakona pričakujemo, da se ohranijo vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja vzporedno z novimi storitvami dolgotrajne oskrbe, ki naj bodo integrirane socialno-zdravstvene storitve, saj v domove prihaja vedno več upravičencev z zdravstvenimi težavami,« dodaja Caruso in izpostavlja, da bo zakon uresničljiv le, če bodo zagotovljeni viri financiranja. Sredstva se naj bi zagotavljala iz več virov, iz proračuna, socialnih prispevkov in nove dajatve za delodajalce in delojemalce. Po zadnjih ocenah bodo leta 2026, ko naj bi bil nov sistem polno uveljavljen, potrebni javni izdatki v višini 770 milijonov evrov, kar pomeni 1,01 odstotka takrat načrtovanega BDP. To je recimo bistveno pod deležem BDP, ki ga za javno financiranje dolgotrajne oskrbe namenjajo recimo Nizozemska, Švedska, Danska, Belgija, Finska in Francija (od 2 do 4,5 odstotka BDP).

Digitalizacija, domovi za starejše, pokojninska reforma

Društvo Srebrna nit je zelo aktivno še pri vrsti drugih tem, ki zadevajo starejše. Na spletni strani društva je možno najti kar blizu 50 javnih pisem – tudi nekaj protestnih, s katerimi je Srebrna nit v zadnjih štirih letih intervenirala na različna polja, ki zadevajo položaj starejših.

»Društvo je zelo aktivno na področju domov za starejše, imamo ekspertno skupino, ki je  v preteklosti obiskala pretežno večino domov za starejše in preverila stanja, izpolnjevanje standardov in normativov- od hrane do vseh storitev, ter zahtevala popravo ugotovljenih nepravilnosti,« pravi Caruso, ki pri tem izpostavlja dobro sodelovanje z Varuhom za človekove pravice. Še posebej je bilo društvo aktivno v času epidemije covida, in vztraja, da so bile  nekaterim stanovalcem domov za starejše kratene človekove in pacientove pravice.

»Trenutno je pri domovih za starejše najbolj problematična kadrovska vrzel, pa tudi podražitve, ki se vnašajo skozi standardizacijo storitev, kar je za mnoge nevzdržno,« pravi Caruso. Ravno finančni vidik je tudi ključen del nastajajoče pokojninski reforme, kjer Srebrna nit seveda sodeluje .»Pokojnina mora biti dostojna, mora zagotavljati nek normalen socialni status in omogočati normalno preživetje, zato  se mora usklajevati z višino povprečne plače v državi.«

Kot vse večji pereč problem za starejšo populacijo izpostavlja digitalizacijo. »Ta je pač podivjala na vseh poljih. Mi ji nikakor ne nasprotujemo. Menimo pa, da morajo biti za vse – in tukaj je izrazito v slabšem položaju starejša populacija –  vzporedno omogočeni sistemi, ki omogočajo dostope in storitve brez uporabe telefona, računalnikov. Zlasti je to ključno pri storitvah bančništva,  zdravstva in javne uprave,« pravi.

Opiše primer, kako je bila ravno pred dnevi sama deležna slabega odnosa na banki. »Uslužbenec, generacije ’90., mi je zelo neučakano uredil identifikacijsko potrdilo v novem za digitalno banko.  V eni točki je zelo oholo, ne da bi me sploh pogledal, dejal, da rabi podpis. Nisem vedela, ali govori meni ali sodelavcu zato nisem reagirala. Nato pa je dobesedno  zakričal: Boste podpisali ali ne? Podpis sem morala, kot mi je postalo jasno, oddati na digitalno tablico, ki jo je nervozno potisnil predme.  Podpisala sem in se mu opravičila. Odšla sem iz banke, a sem se morala vrniti in mu povedati, da se tako ne dela, da kvari ugled banke in zlasti da mora razviti kulturo odnosa do vseh – še zlasti do nas starejših, ki digitalizaciji poslovanja sledimo počasneje. Ker bo tudi on enkrat star.« Caruso svari, da vsesplošna digitalizacija ne sme spregledati starejše populacije, njenih omejitev in posebnosti, nikakor jim ne sme dodatno otežiti vključenost ali dodatno odtujiti stik z družbo. »Tu bo potrebno veliko, veliko delo, da se ne zgodijo anomalije ali nove diskriminacije,« pravi. Tudi to polje digitalizacije je posledično eno od ključnih, zaradi katerih si prizadevajo za vzpostavitev instituta Varuha starejših.

»Glas starejših  je potrebno opolnomočiti,« še pravi Anita Caruso in spomni: »Vsi smo enkrat starejši in tega se je dobro zavedati v času, ko še nismo.«

Pogovor Varuha človekovih pravic Petra Svetine s predstavniki Srebrne niti (2019).

Pogovor Varuha človekovih pravic Petra Svetine s predstavniki Srebrne niti (2019).