Kaj se lahko evropska medijska politika nauči od občank in občanov?

“Na Zboru občank_ov smo oblikovali štiri temeljne stebre, ki jih ne vidimo zgolj kot zahteve – ampak kot osnove za demokratično kulturo, v Sloveniji in Evropi,” sta v Evropskem parlamentu poslankam in poslancem uvodoma povedali Mirka Race in Milojka Doljak, predstavnici slovenskega Zbora občank in občanov.

V Bruslju se je 13. januarja 2026 odvilo eno (za)ključnih dejanj več kot leto dolgega procesa oblikovanja in predstavljanja zahtev in resolucij Zborov občank in občanov v okviru MeDeMAP projekta. Pomemben korak tega procesa, ki je resolucije ponesel vse od nastanka do potencialnega začetka udejanjanja slednjih, je predstavljalo srečanje v Evropskem parlamentu,, kjer so občanke in občani iz štirih različnih držav Slovenije, Irske, Avstrije in Češke evropskim poslancem in poslankam predali svoje predloge.

Skupno je torej nastopilo osem delegatk in delegatov, ki so jih imenovali posamezni Zbori občank in občanov. Ti so poslancem Evropskega parlamenta predstavili izbrane zahteve z evropsko razsežnostjo ter s tem odprli prostor za participativni dialog, v središču katerega je tudi razmislek o možnostih, ki jih takšno sodelovanje ponuja.

Dogodek sta gostili evropski poslankiIrena Joveva in Marina Kaljurand, sodelovala pa sta tudi avstrijska evropska poslancaHannes Heidein Lena Schilling, ki sta predstavila svoja stališča do izpostavljenih zahtev.

Glas slovenskega Zbora občank_ov v Evropskem parlamentu

V Ljubljani se je v preteklem letu odvila serija štirih srečanj občank in občanov na temo medijev in demokracije, ki je rezultirala v oblikovanju 30 zahtev, namenjenih odločevalcem tako v Sloveniji kot na ravni Evropske unije, ki sta jih v Bruslju odločevalcem predstavili Mirka Race in Milojka Doljak. V podporo kakovostnim standardom v medijih sta predstavnici slovenskega Zbora občank in občanov Evropsko unijo pozvali k vzpostavitvi programa izmenjav za novinarke in novinarje. Zavzeli sta se tudi za ukrepe, kot so kvote, za krepitev zastopanosti žensk in manjšin v medijih ter večjo regulacijo in transparentnost lastništva medijev.

Predstavitev sta sklenili z besedami: “Na koncu lahko ugotovimo, da so te zahteve med seboj povezane: financiranje, pismenost, pluralizem in nadzor se medsebojno podpirajo. S preglednim lastništvom, odgovorno regulacijo, močno podporo kakovostnemu novinarstvu ter državljani, ki so opolnomočeni za kritično razmišljanje, lahko mediji demokracijo krepijo, namesto da bi jo spodkopavali. To je sporočilo slovenskega Zbora občank in občanov, namenjeno tako Sloveniji kot Evropski uniji. Menimo, da to sporočilo odraža izzive po vsej Evropi.”

Predstavitev zahtev slovenskega Zbora občank_ov, Foto: Arhiv MI

Skupno 133 resolucij za krepitev medijev in demokracije

Skupno je bilo torej predstavljenih 133 resolucij, ki so jih sprejeli štirje Zbori občank in občanov ter se nanašajo na zagotavljanje kakovosti informacij, odražanje družbene raznolikosti in krepitev možnosti sodelovanja v medijih. Vse štiri delegacije so poudarile pomen skupnostnih medijev pri izboljševanju zastopanosti družbe v medijih. Resolucije prav tako spodbujajo odločevalce k zagotavljanju višje stopnje medijske pismenosti in obravnavajo neustrezno regulacijo velikih medijskih platform.

Predstavitev rezultatov evropskim poslancem v Bruslju je pomenila zaključno fazo delovanja Zborov občank in občanov, pri čemer so bile resolucije na nacionalni ravni že predstavljene in razširjene. Zahvaljujoč zavzetosti sodelujočih so štirje Zbori občank in občanov v Avstriji, na Češkem, v Sloveniji in na Irskem pripravili resolucije, ki bodo, upajmo, navdihnile politične in medijske akterje na lokalni, nacionalni in evropski ravni.

Slovenska delegacija v Bruslju: Tjaša Turnšek, Brankica Petković in Lori Šramel Čebular iz Mirovnega inštituta ter Mirka Race in Milojka Doljak, predstavnici slovenskega Zbora občank in občanov, Foto: Arhiv MI