(POGLED) Milano v senci olimpijskega plesa ali – uprizarjanje nadzora

Mojca Pajnik v času raziskovalnega dela v Milanu opazuje mesto tik pred olimpijskimi igrami Milano–Cortina 2026 in razkriva njegovo izrazito dvojnost: na eni strani spektakel, turizem in potrošniško evforijo, na drugi pa vztrajno urbano opozicijo proti igram. Olimpijada preobraža mesto v razstavni prostor sponzorjev in varnostno nadzorovano cono z rdečimi območji, policijo, vojsko in mednarodnimi varnostnimi aparati. Izredni varnostni ukrepi ustvarjajo občutek ogroženosti ter normalizirajo nadzor in omejevanje javnega prostora.

Oblast spektakel uporablja za preusmerjanje pozornosti od represivnih politik in krčenja demokratičnega prostora, medtem ko so protesti potisnjeni na obrobje in medijsko reducirani na incidente. Olimpijada proizvaja gledalce namesto državljanov: mesto postane kulisa, konflikt pa estetiziran prizor, ki paralizira politično delovanje.

Protestna gibanja – kolektivi, študenti, sindikati in transnacionalne mreže – nasprotujejo militarizaciji mesta, gentrifikaciji, privatizaciji prostora in ekološki škodi. Z Utopiadi kot simbolno alternativo zavračajo vlogo občinstva ter postavljajo vprašanje, komu mesto pripada. Milano se tako razpira kot prizorišče spopada med logiko spektakla in zahtevo po mestu kot skupnem, demokratičnem prostoru:

“Ker spektakel klasične oblike protesta zlahka absorbira, v Milanu ključno vlogo prevzemajo Utopiadi – ne kot alternativa znotraj olimpijskega jezika, temveč kot zavrnitev njegovega okvira. »Odbor nevzdržnih olimpijskih iger« (Comitato Insostenibili Olimpiadi, gre za ironično apropriacijo Mednarodnega olimpijskega komiteja) je mreža kolektivov, ki jo povezuje artikulacija »vi olimpijske igre, mi utopijske igre«.

Za nekaj dni so zasedli Palasharp, legendarno športno in koncertno areno v Lampugnanu, objekt, ki že desetletja propada. Utopiadi nočejo biti del olimpijske koreografije – ne kot občinstvo, ne kot folklorna kulisa, ne kot dovoljeno nestrinjanje. Zavrnili so vlogo gledalca in postavili ključno vprašanje: kdo določa pogoje sodelovanja in komu je mesto sploh namenjeno.”

Od Milana do Minneapolisa – koalicija proti represiji in ICE. Foto: Mojca Pajnik