Nacionalno poročilo o stanju civilne družbe v Sloveniji

Mirovni inštitut je v okviru projekta PROSECO pripravil Nacionalno poročilo o stanju civilne družbe v Sloveniji, ki analizira pogoje za delovanje civilnodružbenih organizacij in širši prostor vključevanja javnosti v obdobju med oktobrom 2024 in oktobrom 2025.

Poročilo temelji na strukturirani metodologiji strokovne ocene ter analizi zakonodajnega, institucionalnega in političnega okolja, ki vpliva na delovanje civilne družbe. Obravnava pet ključnih področij: zakonodajno okolje, financiranje, vključevanje v procese odločanja, varen prostor za delovanje ter zmogljivosti in odpornost organizacij.

Poročilo ugotavlja, da sodelovanje med odločevalci in civilno družbo pogosto ostaja predvsem formalno in proceduralno, brez večjega vpliva na konkretne politične odločitve. Hkrati civilnodružbene organizacije delujejo v vse bolj polariziranem političnem okolju, zaznamovanem z napadi, delegitimizacijo in dezinformacijskimi kampanjami, usmerjenimi predvsem proti organizacijam na področju človekovih pravic, migracij in pravic LGBTIQ+ skupnosti.

Poročilo opozarja tudi na strukturne težave financiranja nevladnega sektorja, pomanjkanje dolgoročnih in stabilnih podpornih mehanizmov ter omejeno vključevanje civilne družbe v procese odločanja. Med ključnimi priporočili poročilo izpostavlja:

• dosledno in pravočasno vključevanje javnosti ter civilne družbe v zakonodajne in odločevalske procese,
• omejevanje praks sprejemanja zakonodaje brez javnega posvetovanja in krepitev transparentnosti postopkov,
• učinkovitejše preprečevanje in sankcioniranje sovražnega govora, zlasti na spletu,
• širitev dostopa do pravne zaščite in brezplačne pravne pomoči za organizacije civilne družbe v primerih napadov, nadlegovanja in SLAPP tožb.

Poročilo je nastalo v okvir projekta Opolnomočenje ekosistemov organizacij civilne družbe na Češkem, Slovaškem, Hrvaškem in v Sloveniji (PROSECO).

Financirano s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so zgolj stališča in mnenja avtoric_jev in ni nujno, da odražajo stališča in mnenja EU ali Evropske izvajalske agencije za izobraževanje in kulturo (EACEA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti EACEA.