Razprava o medijih, korupciji in demokraciji v Evropi: udeležba na delavnici Univerze v Perugii

Kako razumeti preplet medijev, političnih interesov in korupcije v sodobnih evropskih demokracijah? Kakšni so mehanizmi vpliva na medijsko krajino – in kako jih sploh meriti?

To so bila osrednja vprašanja mednarodne delavnice “The Media Capture Risk Map: Insights and Applications”, ki je 23. maja 2026 potekala v Assisiju na povabilo Univerze v Perugii v okviru evropskega raziskovalnega projekta BRIDGEGAP (program Obzorje Evropa).

Raziskavo, v okviru katere nastaja zemljevid tveganj za vpliv na medije (Media Capture Risk Map), koordinira prof. Rita Marchetti (Univerza v Perugii), ki vodi delovni sklop projekta, posvečen analizi razmerij med mediji, politično močjo in korupcijo.

Brankica Petković (Mirovni inštitut, Ljubljana) je bila k sodelovanju povabljena kot strokovnjakinja za področje medijev in demokracije z nalogo aktivnega komentiranja konceptualnega okvira, metodologije in prvih ugotovitev raziskave, ki analizira tveganja za neodvisnost medijev v državah EU in kandidatkah za članstvo.

Delavnica je temeljila na novem raziskovalnem orodju – zemljevidu tveganj za vpliv na medije (Media Capture Risk Map), ki poskuša sistematično zajeti kompleksne odnose med politično močjo, medijsko lastnino, regulacijo in novinarskimi praksami.

V intenzivni razpravi so sodelovali ugledni raziskovalci in strokovnjaki z evropskih univerz in raziskovalnih institucij, med njimi Josef Trappel (University of Salzburg), Zrinjka Peruško (University of Zagreb), Jan Zielonka (Ca’ Foscari University of Venice), Remzi Lani, (Albanian Media Institute)  ter številni drugi, ki se v svojih raziskavah ukvarjajo z vprašanji medijskih sistemov, demokracije in vladavine prava.

Razpravo je povezoval prof. Paolo Mancini, eden najvplivnejših raziskovalcev medijskih sistemov in soavtor temeljnih del o razmerjih med mediji in politiko, kar je razpravam dalo dodatno teoretsko in primerjalno globino.

Remzi Lani, Paolo Mancini in Brankica Petković.

Udeleženci so se osredotočili na več ključnih dilem:

• ali je koncept “media capture” (političnega in ekonomskega podrejanja medijev) še vedno primeren za razumevanje sodobnih razmer,
• kakšne možnosti ima evropska regulacija pri omejevanju tovrstnih praks,
• kako se v takšnih okoljih spreminja novinarski poklic,
• ter kakšno vlogo pri tem prevzema umetna inteligenca.

Delavnica ni bila le predstavitev rezultatov, temveč predvsem prostor za kritično presojo raziskovalnega pristopa in izmenjavo pogledov med raziskovalci iz različnih nacionalnih in disciplinarnih okolij. Poseben poudarek je bil na refleksiji metodologije in primerjalnih kazalnikov, ki bodo pomembni za nadaljnji razvoj raziskave in njeno uporabo v oblikovanju politik na ravni EU.